Delfini, skrivnostni prebivalci morja

Le malo ljudi ve, da delfine lahko srečamo tudi pri nas. V slovenskem morju živijo delfini vrste velika pliskavka. Ker potrebujejo velik življenjski prostor, se seveda ne zadržujejo le v naših vodah. Zaplavajo tudi v italijansko in hrvaško morje, saj živali ne poznajo državnih mej.
 

Zanimivosti

• Velika pliskavka je vrsta delfina in spada med kite. 
• Doseže velikost od 2,4–3,8 m in tehta med 190 in 250 kg.
• Živijo lahko tudi več kot 45 let.
• Delfini so sesalci, tako kot ljudje. To pomeni, da kotijo žive mladiče, ki pri materi pijejo mleko. Imajo stalno telesno temperaturo, in čeprav živijo v vodi, dihajo s pljuči.

Delfini ne dihajo avtomatsko, ampak načrtujejo vsak vdih. Zato tudi nikoli zares ne spijo, ampak le počivajo. Zrak vdihnejo skozi odprtino na vrhu glave. Ko se potopijo pod vodo, se odprtina zapre.
 

Kaj počnejo delfini?

Delfini so zelo družabne živali, ki živijo v različno velikih skupinah od 2 do 15 živali, skupina pa je lahko tudi mnogo večja. Aktivni so podnevi in ponoči. Svoj dan preživijo tako, da iščejo hrano, se igrajo in družijo ter počivajo. So zelo radovedni, zato radi sledijo tudi ribiškim barkam, kjer pogosto najdejo hrano zase.
 

Izjemen sluh

Najpomembnejše delfinovo čutilo je gotovo sluh. Z drugimi delfini se sporazumevajo s široko paleto zvokov, vsak delfin pa ima tudi svoj edinstveni žvižg. Izredno pomembna pa je zanje eholokacija. Lahko bi rekli, da delfini vidijo tudi s pomočjo zvoka. Oddajo namreč poseben zvok, ki se odbije od predmetov, rastlin in živali v okolici. Tako slišijo, kako oddaljeni so različni predmeti, kakšne oblike in velikosti so. Z eholokacijo si pomagajo pri lovu in orientaciji v prostoru. Podobno na kopnem počnejo netopirji.

Nevarnosti, ki prežijo na delfine

Velika pliskavka je prisotna na različnih območjih po svetu in kot vrsta ni ogrožena. Ogrožene pa so posamezne skupine delfinov. Ponekod jih ljudje namreč še vedno lovijo za hrano in za prikaz v zabaviščnih parkih. Ulovljene delfine zaprejo v bazen, da si jih ljudje lahko ogledajo. Učijo jih tudi različne trike, saj so tako ljudem bolj zanimivi. Vendar taki delfini zelo trpijo in v ujetništvu nikakor niso srečni.

Za delfine so nevarne tudi ribiške mreže. Če se zapletejo vanje, ne morejo na površje po zrak in se utopijo. Vse večja težava je tudi hrup, ki ga povzročajo ladje in druge dejavnosti v morju. Ta delfine moti, otežuje lov in komunikacijo. Prihaja tudi do trčenja delfinov s plovili, pri čemer se delfin lahko hudo poškoduje. Prav tako ljudje vse bolj onesnažujemo okolje z odpadki, ki jih delfini lahko zamenjajo za plen in po nesreči pojedo.

Delfini se najbolje počutijo v naravi. Z nekaj sreče jih lahko opaziš tudi na slovenski obali.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >