Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Kam v srednjo šolo

Kako naj izbereš poklic in srednjo šolo?

V današnjih koronskih časih niti za jutri ne vemo točno, kaj nas čaka. Zato še toliko teže razmišljamo, kaj si želimo postati, ko bomo odrasli.

Pa vendar se moramo ob koncu osnovne šole vsemu navkljub vpisati v srednjo šolo ... Za nekatere je to mačji kašelj, ker že od mladih nog vedo, kaj si želijo postati, drugi pa si o tem niti med študijem še niso čisto na jasnem.

Poglejmo, med čim lahko izbiramo, da si olajšamo odločanje.

Šestnajstletni Žiga je že v vrtcu vedel, da želi postati frizer. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo frizersko in danes z užitkom – kadar mu to dovoljujejo korona ukrepi – striže družinske člane in prijatelje.
Odličnjakinja Pia je v zadnjem letniku gimnazije in še vedno koleba med tem, ali bi se vpisala na medicino ali na igralsko akademijo.
Devetošolka Ana učenja ne mara preveč in razmišlja, da bi se vpisala na šolo, ki jo bo zdelala z levo roko. Kaj bo potem, še ne ve.
Devetošolcu Roku je jasno, da bo šel nekaj študirat, samo še ne ve, kaj. Zato se bo vpisal na gimnazijo.
 

Kateri poklici obstajajo?

Poklicev je toliko, da je skoraj nemogoče vse našteti. Nekateri tonejo v pozabo (nekoč številni kovači so danes eksotika, toda kljub temu nekaterim posel cveti), drugih pa sploh še ne poznamo, ker ne vemo, kam bo šel razvoj. Vaši dedki in babice si kot otroci gotovo še niso predstavljali računalničarjev ali vplivnežev.

Pri razmišljanju o poklicih si lahko pomagamo z opisi poklicev na spletni strani www.ess.gov.si.

Vsi poklici so spoštovanja vredni. Ne nasedajmo predsodkom, da so ugledni samo zdravniki in odvetniki, obrtniki pa ne (ali obratno). Vsi si želimo imeti urejeno pričesko, trdno zgrajen dom in čiste prostore. Torej tudi frizerje, zidarje in čistilke krvavo potrebujemo!

Najpomembneje je, da nas delo, ki ga opravljamo v življenju, veseli. In da ga dobro opravljamo.

K čemu smo nagnjeni?

Šolo in poklic se nam splača izbrati v skladu s svojimi zanimanji in sposobnostmi. Smo raje zaprti med štiri stene (npr. računovodja, lektor) ali čim več na zraku (vrtnar, zidar)? Se raje ukvarjamo z ljudmi (učitelj, psiholog) ali smo bolj samotarski (programer)? Kaj bolj obvladamo: številke, jezike, umetniško ustvarjanje, tehnične ali motorične spretnosti ...? Si bomo s tem lahko služili denar?
 

Kateri poklic je pravi?

Na to vprašanje je ob koncu osnovne šole marsikomu težko odgovoriti. In s tem ni nič narobe. Ljudje se spreminjamo in razvijamo, še zlasti v najstniških letih, in čisto prav je, da si pustimo dovolj odprte možnosti, da se bomo lahko odločali pozneje. Konec koncev moramo marsikateri predmet šele spoznati, da si o njem ustvarimo mnenje. Zato je ob koncu osnovne šole mogoče bolje razmišljati o tem, na katero srednjo šolo se nam splača vpisati.

Posamezne srednje šole se predstavijo na informativnih dnevih, ki so letos načrtovani – očitno v spletni obliki – za 12. in 13. februar.

Srednješolski programi

Različni srednješolski programi dajejo različne možnosti. V grobem si jih oglejmo:

  • Gimnazija daje široko znanje z različnih področij. Načeloma se je treba na njej več učiti. Po štirih letih jo končamo s splošno maturo kot gimnazijski maturant in se lahko vpišemo na različne univerzitetne študijske programe, na primer na medicino, pravo, jezike ... (Če že veš, kaj bi študiral/a, kar zdaj preveri, ali so za vpis na fakulteto potrebni kakšni dodatni pogoji.)
  • Srednje strokovno izobraževanje traja štiri leta in se konča s poklicno maturo, s čimer postanemo tehnik – recimo veterinarski ali medijski tehnik. Takšna izobrazba je manj široka kot gimnazijska in nam prinese več za poklic pomembnega znanja, s katerim že lahko gremo v službo – ali pa se vpišemo na višje in visoke strokovne študijske programe, na univerzo pa ne (za to moramo izpolniti dodatne pogoje).
  • Srednje poklicno izobraževanje traja tri leta in se konča z zaključnim izpitom. Postanemo lahko slaščičar, električar, frizer ...
  • Nižje poklicno izobraževanje traja dve leti in se konča z zaključnim izpitom. Postanemo lahko obdelovalec lesa, preoblikovalec tekstilij, pomočnik v tehnoloških procesih ...

V življenju po navadi ne opravljamo samo enega poklica. Ne glede na izobrazbo – torej končano šolo – jih lahko zamenjamo več.

Občutek uspeha

Pomembno je, da v šoli doživljamo uspeh. Če se vpišemo na prezahtevno šolo in dobivamo slabe ocene, nas morda mine volja do učenja in si tako zapremo nadaljnje možnosti. Velja pa tudi obratno – če nam nekaj ni dovolj velik izziv, nas lahko neha zanimati in dobivamo slabše ocene, kot bi jih lahko. Ocene pa so vendarle pot v nadaljnje izobraževanje ...
 

Pomoč in koristne informacije

  • Pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju nam lahko na pomoč priskočijo starši, učitelji in svetovalni delavec na šoli.
  • O različnih poklicih lahko veliko povedo ljudje, ki jih opravljajo.
  • Koristne informacije najdemo tudi v Kariernem središču, kjer si lahko med drugim pomagamo z računalniškim programom Kam in kako.

Žiga in Rok, ki smo ju omenili na začetku, z izbiro šole očitno nimata težav. Pia se bo morala kmalu odločiti, kam se bo vpisala. Ani pa priporočamo, da šole ne izbira glede na to, katera je najlažja, ampak naj ima v mislih predvsem, kakšne nadaljnje možnosti ji bo ta šola dala.
Veliko uspeha vam želimo!

 

Članek je bil objavljen v reviji PIL

PIL je mesečna revija, ki združuje vse, kar najstnike najbolj zanima, jim pomaga skozi najstniška leta, jih zabava in jim širi obzorja.
Več o reviji > 

Pil, februar 2021
Revija PIL

Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu