Najboljši trenutek življenja je vedno zdaj

Ičigo-ičie lahko prevedemo kot 'enkrat, eno srečanje', pa tudi 'priložnost ta trenutek'. Gre pa za to, da je vsako srečanje, vsako doživetje, vsak trenutek enkraten zaklad, ki se ne bo nikoli več ponovil. In če v njem ne uživamo, za vedno izgubimo priložnost.
 

Živimo v dobi razpršenosti, v kulturi hipnega

Misli nam divjajo na vse konce, težko ostanejo na mestu, kjer smo ta hip, pri tem, kar počnemo ta trenutek, pri tem, s kom smo ta trenutek. Ne znamo več poslušati oziroma vse počnemo površno. Toda kot pravita avtorja knjige Ičigo-ičie Héctor García in Frances Miralles, ki sta se podpisala tudi pod uspešnico Ikigaj, v vsakem od nas je ključ, ki lahko znova odpre vrata pozornosti, ubranosti z drugimi in ljubezni do življenja. Ta ključ se imenuje ičigo-ičie. Če želimo, da se to zgodi, pospravimo ure in mobilnike. Trenutek je ljubosumen ljubimec, ki zahteva, da se mu predamo v celoti. Vsak neponovljiv trenutek je mala oaza sreče. In veliko oaz skupaj sestavlja morje sreče.
 

Vsak dan je lahko zadnji

Prvič se je izraz ičigo-ičie pojavil v knjigi zapiskov mojstra čajnega obreda Jamanoueja Sōdžija leta 1588. Zapisal je: »Do gostitelja se moraš vesti tako, kot da bo to vajino edino srečanje v življenju.« Edini trenutek, ki ga živimo, je ta, ki se ponuja zdaj. Je neponovljiv. Mogoče se srečujemo z istimi ljudmi na istem kraju, a se vmes postaramo, smo v drugačnem položaju, drugačne volje, imamo druge prioritete, druge izkušnje. Svet se nenehno spreminja in mi z njim. Zato se nič nikoli ne ponovi na enak način.

Načeloma to vsi vemo, vendar zlahka pozabimo, ker nas zamotijo vsakdanja opravila in skrbi. Zavedanje ičigo-ičieja nam pomaga, da umaknemo nogo s stopalke za plin in si zapomnimo, da je dragocen vsak dan, da je dragoceno vsako srečanje z našimi otroki, z našimi ljubljenimi, in da si zasluži vso našo pozornost. To pa zato, ker – za začetek – ne vemo, kako dolgo bomo živeli. Vsak dan je lahko zadnji, saj zvečer, ko ležemo spat, ne vemo, ali bomo naslednji dan odprli oči.
 

10 načel ičigo-ičieja

1. Ne odrivaj lepih trenutkov.

Vsaka priložnost se ponudi le enkrat. Če je ne izkoristiš, je za vedno izgubljena. Življenje je stvar zdaj ali nikoli.

2. Živi, kot da se ti bo to zgodilo le enkrat v življenju.

Svoje najbližje pozdravimo in se poslovimo od njih z ičigo-ičie, da se zavemo edinstvenosti in neponovljivosti srečanja.

3. Prestavi se v zdaj.

Tistega, kar se je zgodilo, ne moreš spremeniti. Ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo. Toda v tem trenutku se ponujajo vse možnosti na svetu.

4. Naredi nekaj, česar nisi še nikoli.

Ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov, če vedno ravnamo enako. Nepozaben trenutek dosežemo tudi tako, da dovolimo, da v nas vzcveti nekaj novega.

5. Vadi zazen.

Sedi na blazino za meditacijo ali na stol in preprosto opazuj čudež življenja. Že če samo malo stopiš z drvečega vlaka vsakdanjih obveznosti in hitenja, odpreš vrata dobremu počutju.

6. Čuječnost vključi v vseh pet čutov.

Vadi umetnost poslušanja, gledanja, dotikanja, okušanja in vonjanja, da bo vsak trenutek še bogatejši. Tako si tudi pozornejši do drugih, krepiš empatijo in vpliv.

7. Zaznavaj naključja.

Če smo pozorni na sinhronost, lažje prepoznamo znake, ki nam jih pošilja usoda.

8. Spremeni vsako srečanje v praznovanje.

Ne čakaj na idealne okoliščine – počitnice, potovanje, rojstni dan – da doživiš nekaj nenavadnega. Z ustrezno naravnanostjo je lahko vsak dan nedelja.

9. Če ti nekaj ni všeč, ustvari nekaj drugega.

V človekovi naravi je, da se spreminja in premore moč, da začne znova, kadar mora. Če te resničnost preveč dolgočasi ali se ti zdi preveč predvidljiva, da bi živel v skladu z ičigo-ičiejem, ustvari drugo.

10. Lovi lepe trenutke.

Velja tako kot za vse drugo: bolj ko vadiš, obilnejša in velikodušnejša je nagrada.

Katere pa so navade in ravnanja, ki nas odmikajo od ičigo-ičieja, nas oropajo darila trenutka in nam preprečijo, da bi doživljali nepozabne trenutke?

• Projekcije. Potovanje uma v preteklost, kjer bivajo bolečine in jeza, ali v prihodnost, kjer živijo strah in skrbi, nas ločuje od tega trenutka.

• Motnje. V tem trenutku lahko polno živimo, če ne poskušamo delati več stvari hkrati. Če se sprehajamo po gozdu in hkrati brskamo po družabnih omrežjih na telefonu, nismo prisotni tukaj in zdaj. Pravzaprav nismo niti v gozdu.

• Utrujenost. Če nismo spočiti ali če smo preveč delali, težko uživamo v sedanjem trenutku. Prvič zato, ker smo zaspani, drugič zato, ker smo tako miselno dejavni, da se ne znamo umiriti in živeti v trenutku.

• Nestrpnost. Želimo prehitevati dogodke, na primer: tudi zaljubljenec, ki komaj čaka prvi poljub, ne zna uživati v trenutku. Ičigo-ičie zahteva, da živimo brez vsakršnih pričakovanj. Kar se dogaja, je najboljše, ker to doživljamo zdaj.

• Analiza. Kadar skušamo analizirati trenutek, ga uničimo. Zakaj bi morali v vsem iskati pomen? Želja, da bi razumeli, zakaj nas tisto, kar doživljamo, osrečuje, nam takoj pokvari srečo. Veselja trenutka ne moremo razložiti, analizirati, razumeti, lahko ga le doživimo.

Kupujte knjige še ceneje v Svetu knjige

Člani Sveta knjige imajo vedno najmanj 20 % pa tudi do 70 % popust.