Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Žafran

Žafran za okras in kot začimba

Med najbolj značilne cvetoče znanilce pomladi sodijo teloh, zvončki, trobentice … in seveda žafran.

Cvetovi žafrana pa niso lepi na pogled, temveč so nekateri tudi užitni in celo zdravilni, spet drugi pa strupeni!

Eden zanimivejših znanilcev pomladi je žafran. Zato ga tudi imenujemo pomladanski žafran. Na robu gozda ali travnikih ga lahko pogosto najdeš v velikih skupinah. Za do pet centimetrov velike lijakasto oblikovane cvetove je značilna vijoličasta barva.

Nekoliko redkejši je progasti žafran, ki uspeva predvsem na Krasu, zanj pa so značilne temno vijoličaste ali črne proge. Pri nas v naravi uspevajo tudi vrste z belimi cvetovi, vzgojeni žafrani pa so lahko še rumeni in v kombinacijah prej omenjenih barv. 

  • Žafran raste iz gomolja – čebulice. Cvetovi imajo šest venčnih listov, ki skrivajo tri prašnike in pestič z brazdo. Ko cvetovi ovenijo, se razvijejo tanki, do petnajst centimetrov dolgi listi z belo črto po sredini.
  • Strupen, a vendar zdravilen.
  • Pomladanskemu žafranu je na prvi pogled zelo podoben jesenski podlesek, ki pa je strupen! Vendar iz njega vseeno pridobivajo sestavine za nekatera zdravila. Vendar pozor! Če poješ dele podleska, lahko pride do hujših želodčnih težav. Zanimivo pa je, da lahko podlesek brez škode uživajo koze in ovce. 
Navadni žafran je užiten kot začimba, in to ena najdražjih na svetu.

Navadni žafran je užiten kot začimba, in to ena najdražjih na svetu.

Drag kot žafran

Podleskov cvet zelo spominja tudi na navadni ali pravi žafran (Crocus sativus), ki ravno tako cveti jeseni, a predvsem v toplejših predelih Evrope. Pri nas ga ne boste našli, razen če ga kdo vzgaja iz kupljenih čebulic.

Navadni žafran je užiten kot začimba, in to ena najdražjih na svetu! Nič čudnega, saj je za kilogram začimbe treba nabrati kar 120.000 cvetov! Za okus in kot rumeno barvilo uporabljamo le posušene drobne pestiče ženskih cvetov, ki jih še vedno dobimo le z ročnim nabiranjem. Imajo oster vonj in grenko-sladek okus. V trgovinah je pogosto naprodaj veliko cenejša žafranika, ki pa mu je podobna le po rumeni barvi.

Oboje lahko uporabljaš v rižoti, mesnih jedeh in celo sladicah. Žafran lahko dodaš mlečnemu rižu, zdrobu ali pudingu, v Avstriji pa sem se sladkal celo z žafranovo čokolado! Žafran se vedno uporablja v majhnih količinah – dovolj je ščepec. 

V večjih odmerkih je namreč tudi pravi žafran strupen in lahko povzroči resne zdravstvene težave!

 

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >

Moj planet, februar 2021
Moj planet

Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu