Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Serija poslikav Deklice z balonom se je pričela leta 2002 v Londonu

Umetnik brez imena

Banksy je obenem junak in uganka našega časa, njegova dela krasijo zidove in mostove številnih krajev po svetu.

Tisti umetniki, ki danes s svojimi deli vplivajo na oblikovanje (pop)kulturnega prostora, s klasiko nimajo več kaj dosti povezave. Slikarji so postali grafitarji ali multimedijski ustvarjalci, oljne slike so zamenjale instalacije in performans, papir in svinčnik pa računalniške miške in tablice. 

Nekoč so slavni umetniki ponosno nosili imena in priimke, se obnašali zvezdniško, njihovi obrazi pa so krasili naslovnice revij. Danes v tako imenovani digitalni dobi je dovolj, če imajo zgolj vzdevke, delujejo pa lahko tudi v imenu kolektiva ali (kot v primeru, ki ga obravnavamo v tem članku) v popolni anonimnosti.

Nekateri med njimi so tako danes, zaradi neskončnih možnosti interneta, nekakšni aktivisti, ki bežijo ne le zgolj pred tem, da jih razkrijejo mediji, temveč tudi pred tem, da jih ne dobi oblast, ki so ji stopili na žulj. 
 

Umetnik, ki pooseblja sodobno dobo

Če kateri umetnik pooseblja 21. stoletje in spoj vseh naštetih svetov, je to zagotovo Banksy. Združuje vse elemente, ki naj bi jih imel uspešen sodobni umetnik. Je izviren, provokativen, političen, njegova dela pa so nadvse odmevna, saj o njih poročajo domala vsi svetovni mediji, od časopisov do spletnih portalov. Zakaj torej prav on?

Odgovorov na to je več. Vsekakor je eden od dejavnikov tudi ta, da je v času, ko je vsak slehernik že zvezda na družbenih omrežjih, dobro zaščitil svojo identiteto ter s svojo anonimnostjo izstopil iz množice prepoznavnih obrazov. Njegova zasebnost in misterioznost sta del njegove blagovne znamke. A kako mu je to pravzaprav uspelo? 

Da bi poiskali odgovor na to vprašanje, je smiselno poudariti, da si je za izrazno sredstvo izbral grafitiranje, ki je pravzaprav urbana dejavnost še iz prejšnjega stoletja ter je nemalokrat na robu zakona, saj za svoje platno izbira tujo (zasebno ali državno) lastnino. Prebivalci mest so se v zadnjih desetletjih z grafiti naučili živeti, saj so postali del mestnega vsakdana.

Nekateri so politični, drugi provokativni, tretji so nastali zgolj iz dolgčasa, potem so tu tisti, ki imajo zgolj estetsko vrednost, in tako dalje. Nemalo jih je z nami že toliko let, da si neko ulico težko predstavljamo brez tistega grafita, mimo katerega hodimo že od otroštva. Mestne oblasti jim večinoma sicer niso naklonjene, saj kazijo podobo »čistega« mesta.

Grafit z naslovom The Son of a Migrant from Syria (Sin migranta iz Sirije), na katerem je upodobljen ustanovitelj Appla Steve Jobs, se je prvič pojavil leta 2015 v francoskem begunskem taborišču blizu Calaisa.

Grafit The Son of a Migrant from Syria (Sin migranta iz Sirije), na katerem je ustanovitelj Appla Steve Jobs, se je prvič pojavil leta 2015 v francoskem begunskem taborišču blizu Calaisa.

Da si je Banksy za izrazno sredstvo izbral grafit, je mogoče razumeti tako, da najbrž ni vedel, da bo nekoč postal tako velik, in je računal morda zgolj na lokalne odzive. Grafit je namreč praviloma povsem lokalna ulična umetnost, ki običajno odseva tudi povsem lokalno dogajanje. Da si lahko ogledaš določen grafit, moraš pač dejansko mimo točno tistega zidu, na katerem je narisan.

Tu pa pridemo do Banksyjevega izkoristka sodobnih tehnologij, saj je grafit, ki ga fotografiraš ter objaviš na spletu, nato lahko globalna atrakcija. A slednje je lahko zgolj v primeru, da nagovarja globalno problematiko oziroma tematiko, ki jo lahko razumejo tudi tisti, ki ne živijo v bližini lokacije zidu, na katerem je grafit. 
 

Kdaj in kje se je rodil?

Vprašanje, ki buri duhove številnih, je, kako je leta 2020 mogoče, da je najvidnejši svetovni umetnik obenem tudi najnevidnejši. Kako je Banksyju uspelo obdržati anonimnost v svetu, ki anonimnosti tako rekoč ne pozna več? Je Banksy sploh moški? Je ženska? Je eden? Sta dva ali jih je več? Na nobeno od teh vprašanj v resnici za zdaj ni pravilnega odgovora. Vse, kar se ve, je to, da je svojo umetniško oziroma grafitarsko pot začel v britanskem Bristolu, kjer so se na mestnih zidovih pojavile njegove prve stvaritve. Največ dostopnih informacij pa kaže, da naj bi bil rojen nekje v prvi polovici sedemdesetih, marsikdo si upa trditi, da je to letnica 1974. 

Številni Britanci so prepričani, da se je najbližje pravi Banksyjevi identiteti približal časopis Daily Mail, ki je objavil zgodbo, da je umetnik pravzaprav Robin Gunningham, nekdanji učenec bristolske šole Cathedral School, kar so skušali potrditi z izjavami njegovih sošolcev in sosedov. 

Banksyjevo delo združuje satirično ulično umetnost in subverzivne epigrame v povezavi s črnim humorjem in grafitiranje z značilno uporabo šablon. Vključuje politične in družbeno-kritične grafite, narisane na ulicah, zidovih in mostovih. Banksy pušča jasna sporočila. In prav slednje je njegova največja prednost, saj je vedno aktualen in dobro ve, kdaj in kje mora »udariti«. Zaveda se, kako funkcionirajo mediji, zna izkoristiti vpliv spletnih družbenih omrežij, predvsem pa ve, da je pri sodobni umetnosti, če želiš biti prepoznaven in viden, pomembno, da imaš na svoji strani tudi ljudi, ne zgolj umetniške kritike. 

In prav ljudje so ga, zaradi njegovih do skorumpiranih oblasti in zatiralskih sistemov kritičnih sporočil, vzeli za svojega. Banksyjeva morda največja prednost je prav to, da mu je uspelo politični grafit zamaskirati v ljudskega. To pa zato, ker s svojimi preprostimi podobami govori mednarodni jezik, ki ga razumejo vsi. Ne glede na to, da imajo njegovi grafiti močna in kompleksna sporočila, v bistvu nagovarjajo širše množice in jih skušajo mobilizirati, pripraviti k razmišljanju, aktivizmu. 

Umetnik avtentičnost svojih del potrjuje na svoji spletni strani, saj ima tam zunaj tudi veliko posnemovalcev, ki bi radi na njegov račun prišli do denarja in pozornosti. Zato vsakokrat, ko se kje pojavi domnevni Banksyjev grafit, mediji in privrženci (nekateri manj, drugi bolj) potrpežljivo čakajo, da Banksy to potrdi na svojem Instagram profilu. 
 

Zaprtost zasebnih zbirk

Zbiratelji dele zidov, na katerem so Banksyjeva dela, izsekujejo in jih prenašajo v galerije ter zasebne zbirke. Nekatere od njih pa bogato prodajajo na javnih dražbah. Njegova dela dosegajo milijonske zneske. 

Ker je Banksy najbolj iskan sodobni umetnik, ga je kakopak zavohala tudi svetovna smetana zbiralcev umetnin. Na pretencioznih in glamuroznih zabavah namreč elita še posebej »tripa« na to, ali ima gostitelj na steni kakšnega banksyja. A Banksyjeva dela v zasebnih zbirkah (berite v zaprtih prostorih) povsem izgubijo svoj pomen in namen, saj je ravno njihova vpetost v okolje in zgodbo prostora ključnega pomena. 

Njegova dela po navadi krasijo vidnejša in pomembnejša mesta pročelij stavb, zidov, mostov, pločnikov, ulic. Pojavijo se čez noč, njihovo odkritje vedno dvigne veliko prahu, kmalu pa postanejo tako lokalna kot tudi turistična atrakcija. Zato ni nič čudnega, da se je Banksyja oprijel tudi vzdevek »kralj urbane umetnosti«, kar je morda malce ozkogledno, saj redno obiskuje tudi vojna žarišča in nevarne predele sveta, kamor s svojimi deli preusmerja pozornost nemalokrat lokalno fokusiranih medijev.

»Vsi umetniki so pripravljeni trpeti za svojo umetnost, žal pa so se le redki pripravljeni naučiti risati.« Banksy

Morda je najbolj znana Banksyjeva zgodba, ko je na vrata neke porušene hiše v Gazi naslikal svoje delo. Družino, ki so ji od strehe nad glavo ostale zgolj ruševine, so nato tujci pretentali, da jim je vrata z Banksyjevim grafitom prodala za slabih 200 evrov, čeprav so bila po umetniški preobrazbi po vsej verjetnosti vredna vsaj toliko, da bi si na tistem mestu lahko zgradili novo hišo. Banksy je prek svojih predstavnikov protestiral in zahteval, da vrata vrnejo na prvotno mesto, ter tako ostal zvest svojim načelom, obenem pa je rešil tako družino kot svoje dobro ime. 
 

Banksy v Sloveniji in po svetu

Banksy se je že ustavil tudi v Sloveniji. Sicer ne v obliki grafita in ne osebno (tega drugega sicer ne moremo vedeti, saj je glede na to, da njegove identitete ne poznamo, morda pri nas že kdaj počitnikoval), temveč je Layerjeva hiša v Kranju od 31. maja do 28. septembra 2016 gostila razstavo z naslovom Banksy, Thank You For The Flowers (Banksy, hvala za rože), ki je združevala več kot 50 umetnikovih del. Šlo je za zasebno zbirko slovenskega zbiratelja, ki pa prav tako ostaja anonimen. 

Kot smo omenili, si Slovenija Banksyjevega pečata še ni prislužila, kar si po svoje lahko štejemo v čast, saj se običajno pojavi na problematičnih točkah. Njegovi grafiti so bili najprej opaženi na vlakih in zidovih Bristola ter okolice leta 1993. Torej bi lahko rekli, da javno ustvarja že najmanj 27 let. Najprej je zavzel Veliko Britanijo, sledil je Dunaj pa San Francisco, nato sta padla še Barcelona in Pariz, kmalu za tem pa vse večje svetovne metropole. Danes prizorišča izbira tudi zunaj urbanih središč, tako kot je bila denimo prej omenjena Gaza. Pred nedavnim se je znova vrnil v domnevno rodni Bristol. 

»Vsi umetniki so pripravljeni trpeti za svojo umetnost, žal pa so se le redki pripravljeni naučiti risati.« (Banksy)

Leta 2018 se je v Parizu pojavila Banksyjeva poslikava, ki je opozarjala na begunsko krizo.

Grafit, ki ga je poimenoval Aachoo!! (Kih!), se je pojavil na zidu hiše v strmi ulici Vale v bristolskem predmestju Totterdown. Stvaritev prikazuje starejšo gospo, ki kihne tako močno, da ji iz ust odleti zobna proteza, obenem pa je celotna podoba videti, kot da so se zaradi tega nagnile vse hiše v ulici. Poznavalci so delo že označili za enega od Banksyjevih boljših komentarjev, še posebej ker je nastalo ob koncu leta 2020, ki ga je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Aachoo!! je šolski primer, kako zna Banksy lokalni grafit poslati v svet z globalnim sporočilom. 

Med njegovimi nenavadnejšimi kritiki je nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg. Ko je bil še na čelu mesta, je izjavil, da v Velikem jabolku ni večjega podpornika umetnosti, kot je on sam, vendar pa Banksyjeva dejanja uničujejo lastnino, saj so grafiti »znamenje razkroja in izgube nadzora«. Očitno umetnosti le ne razume tako zelo, kot si domišlja, saj je nad Banksyja poslal celo newyorško policijo, na novico o tem pa se je umetnik odzval flegmatično, da »ne verjame vsega, kar bere v časopisih«.
 

Izgubljena tožba

A leto 2020 tudi do Banksyja ni bilo najbolj prijazno, saj je septembra izgubil tožbo proti podjetju Full Colour Black, ki je uporabilo njegovo podobo moškega, ki meče šopek rož. Urad Evropske unije (EU) za intelektualno lastnino je odločitev utemeljil s pojasnilom, da umetnika ni bilo mogoče prepoznati kot nespornega lastnika dela, saj njegova identiteta ostaja skrita. Pri podjetju Full Colour Black so uporabo podobe, ki jo je Banksy naslikal v Jeruzalemu, utemeljili s pojasnilom, da je umetnik javnosti pač neznan, torej gre po njihovem za podobna pravila kot pri delih, ki so v javni domeni. 

Leta 2014 so sicer Banksyjevi predstavniki Pest Control Office uspešno registrirali blagovno znamko omenjene stenske poslikave, a so pri odboru Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) lani po dvoletnem sporu spremenili odločitev. »Banksy se je odločil ostati anonimen in namesto da bi slikal na platno ali na svoji lastnini, po večini slika grafite na lastnini drugih ljudi brez njihovega dovoljenja,« so dejali pri odboru.

Oktobra leta 2019 je Banksy v Londonu vzpostavil prodajalno spominkov Gross Domestic Product, ob odprtju spletne trgovine pa je dejal, da je bila motivacija zanjo »najmanj poetičen razlog za ustvarjanje umetnosti« – spor o blagovni znamki. V odboru EUIPO so bili do projekta kritični in so presodili, da je umetnik na spletu prodajal »neuporabno in žaljivo blago«, kot so disko krogle iz rabljenih policijskih čelad. Odbor treh sodnikov je nato odločil, da Banksyjev namen ni bil uporaba znamke kot blagovne znamke za komercializacijo blaga, temveč to, da obide zakon. »Njegova dejanja so v neskladju s poštenimi praksami,« so presodili.

Odvetnik za blagovne znamke pri pisarni Blaser Mills Aaron Mills, ki je zastopal Full Colour Black, je dejal, da bi prej omenjena sodba lahko pomenila, da so zdaj ogrožena vsa dela pod Banksyjevo blagovno znamko.

Banksyjeva poljubljajoča se policista (Kissing Coppers) je eno od umetnikovih bolj znanih del.

Banksyjeva poljubljajoča se policista (Kissing Coppers) je eno od umetnikovih bolj znanih del.

A tudi leto 2021 se za Banksyja ni začelo najbolje, saj sta bili v New Orleansu vandalizirani dve njegovi stvaritvi – Sivi duh in Deklica z dežnikom. Glede na napisa, ki sta se pojavila ob tem, je mogoče sklepati, da poškodovanje poslikav korenini v nekdanjem rivalstvu z drugim britanskim uličnim umetnikom, ki je umrl leta 2014.

Vandalizirana Deklica z dežnikom je bila namreč pospremljena z rdečim napisom King Robbo, Sivi duh pa s prav tako rdečim napisom Team Robbo. King Robbo je bil namreč britanski ulični umetnik, s katerim je imel Banksy medijsko precej odmeven rivalski odnos. Spor med njima je izviral iz incidenta leta 2009, ko naj bi Banksy v Londonu preslikal eno od njegovih del, ustvarjeno leta 1985. Robbovi privrženci oziroma njegova ekipa očitno tega še do danes ni pozabila. 
 

Razrez Deklice z balonom

Najbrž medijsko najodmevnejšo potegavščino si je Banksy privoščil leta 2018, ko je bila za dober milijon v znameniti londonski dražbeni hiši Sotheby's njegova znana slika Deklica z balonom (leta 2017 je bila izglasovana za najbolj priljubljeno sodobno britansko umetniško delo) prodana neznanemu kupcu, ki je na dražbi sodeloval po telefonu.

Takoj po potrjeni prodaji je namreč zabrnel skriti mehanizem in umetnikovo delo razrezal v kup papirnatih trakov. Kot so sporočili iz dražbene hiše, se je umetniško delo »samouničilo«. Na svojem profilu na Instagramu je medtem Banksy objavil video samouničenja in pripisal »iziginja, izginja, izgine ...«. Za tem je objavil še en video, tokrat s citatom znamenitega slikarja Pabla Picassa: »Vzgib po uničevanju je tudi ustvarjalni vzgib.« 

V videu je Banksy pojasnil, kako je že pred leti v okvir slike vgradil rezalni mehanizem, če bi bila ta kdaj naprodaj na dražbi. Kupec in dražbena hiša sta bila presenečena in kar nekaj časa ni bilo jasno, kako naj primer obravnavajo. Poleg tega pa je zanimivo tudi to, da so umetniški kritiki takoj začeli ugibati, ali je avtorjeva potegavščina vrednost dela povsem izničila ali pa ga je celo povečala.

Pri sodobni umetnosti, kjer je koncept nemalokrat pomembnejši od obrti, bi prej obveljalo slednje. Je bil namen torej dosežen? Deloma, saj je Banksy kasneje razkril, da njegov razrez Deklice z balonom ni bil uspešen, saj je hotel, da bi bila slika povsem razrezana in s tem tudi uničena.
 

Popotnik brez države

Ne glede na to, da je Banksy zagotovo tudi kontroverzen in da so njegovi umetniški prijemi nekonvencionalni, bi mu težko očitali, da ni junak našega časa – junak brez imena. Kateri umetnik v zgodovini, ki je močno vplival na okolico in spreminjal svet, pa je upošteval pravila?

Banksy je trubadur, popotnik brez države, ki je nenehno na begu in v iskanju pravice. Svet je njegovo slikarsko platno. Obenem pa ima ta privilegij, da sta njegovo ime in priimek neznana. Svoje slave mu zatorej ni treba skrivati pod sončnimi očali in zlahka bi ga označili za najslavnejšega super zvezdnika, ki brez težav živi v popolni anonimnosti. 

Prav s tem mu je uspelo, da lahko nemoteno ustvarja najprej in se izgubi v množici. To pa je dragocena prednost, ki bi si je želel marsikateri umetnik, ki so ga pokopale posledice kulta osebnosti. In prav ta množica ljudi, ki hitijo v službe in trgovine ter se sprašujejo, ali bodo prihodnji mesec še lahko plačali položnice, tiho in nevsiljivo skrbi za to, da Banksy ostaja z obema nogama na realnih tleh. To slednje je ključ do njegovega uspeha. Do kdaj še, bo pokazal čas. Za zdaj njegovim podvigom ni videti konca.

 

Članek je bil objavljen v reviji Gea

Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.

Več o reviji Gea

Gea, februar 2021
Revija Gea

Naročniki revije Gea imajo 15 % ugodnejšo naročnino.

Menu