Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Meteorolog Petteri Taalas, Evropejec leta 2021

Petteri Taalas, Evropejec leta 2021

Meteorolog Petteri Taalas je vzbudil pozornost svetovnih voditeljev – na podlagi znanstvenih dejstev in trezne presoje jih poziva, naj ukrepajo proti globalnemu segrevanju.

Zato je postal Evropejec leta 2021 po izboru evropskih uredništev revije Reader’s Digest.

Leta 2010 je bila na Kitajskem velika suša, z enega največjih ledenikov na Grenlandiji se je odtrgal 259 kvadratnih kilometrov velik otok, po Rusiji so divjali gozdni požari. Finska je zabeležila najvišjo temperaturo vseh časov – 37,2 stopinje Celzija. 
Profesor Petteri Taalas, ki je takrat vodil finski meteorološki inštitut, je posledice globalnega segrevanja občutil na lastni koži. Ko je prišel v svojo počitniško hišo v bližini ruske meje, je bil požar tako blizu, da so se sprožali dimni alarmi v hiši.
“Ko si v neposredni bližini takih stvari, se ti globoko vtisnejo v zavest,” pravi danes, ko gre h koncu prvo leto njegovega drugega mandata na mestu generalnega sekretarja Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Njegova naloga je sprožiti preplah oziroma opozarjati na podnebne spremembe po vsem svetu. In medtem ko se svet veseli časa po pandemiji koronavirusa, prof. Taalas trdi, da je napočil čas za ponastavitev okoljskih ciljev.
 “Vsak dan pade kakšen rekord, povezan z vremenom oziroma s podnebjem,” pravi. “Včasih smo govorili, da se to in to utegne zgoditi v prihodnosti. Ampak prihodnost je že tukaj. Moja naloga je, da predstavim dejstva in razložim, kaj se dogaja, in da prinesem nekaj upanja – da je ta problem mogoče rešiti.”

Generalni sekretar OZN António Guterres (levo) je prisluhnil Taalasu in podnebne spremembe opredelil kot prioriteto.

Generalni sekretar OZN António Guterres (levo) je prisluhnil Taalasu in podnebne spremembe opredelil kot prioriteto.

59-letnik je na vrhu SMO, dobesedno in v prenesenem pomenu. Njegova pisarna je v vrhnjem nadstropju sedeža organizacije v Ženevi, modernistične energetsko učinkovite stavbe, oblečene v modro in zeleno steklo.
V času covida-19 je njegov pozdrav razigran priklon z glavo v indijskem slogu, s sklenjenimi, navzgor obrnjenimi dlanmi. Prostorna pisarna s stenami iz barvnega stekla, ki segajo od stropa do tal, ponuja panoramski razgled: na eni strani so slavni ženevski Botanični vrtovi, na drugi je v daljavi videti obrise zasneženega vrha Mont Blanca. “Vsak dan v živo spremljamo taljenje ledenika,” suho pripomni Taalas.
Čeprav je oblečen v elegantno obleko s kravato, izžareva sproščenost in ljubeznivost. Taalas je skromen človek, kar potrjuje tudi njegova pisarna. Osrednje mesto v velikem prostoru ima sejna miza, Taalasova pisalna miza pa skoraj opravičujoče ždi v enem od kotov. Obiskovalec takoj opazi trak z emblemom in zastavo SMO, sicer pa pisarna ne pove ničesar o človeku, ki jo uporablja.
SMO je agencija Združenih narodov, ki je odgovorna za spremljanje dogajanja na področju podnebja, vodnih virov našega planeta in kakovosti zraka. SMO nadzira svetovno mrežo satelitov, ki v resničnem času pridobivajo podatke, na katerih temeljijo naše vremenske napovedi. To je matična organizacija Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), ki se ukvarja s posledicami spreminjanja podnebja.
“Smo znanstvena in tehnična organizacija, zato ne naročamo vladam ZDA ali Kitajske, kako naj se obnašajo,” pravi Taalas. “Povemo jim, kaj smo izmerili, poročila IPCC pa skušajo predvideti scenarije za naslednjih sto let in se ukvarjajo tudi z možnimi pristopi k reševanju problema.”
Taalas svoje sporočilo o vplivih globalnega segrevanja, ki ga povzroča kopičenje ogljikovega dioksida, metana in drugih plinov, osebno prenaša svetovnim voditeljem, kot so Angela Merkel, Emmanuel Macron in Boris Johnson. Navezal je stike s številnimi svetovnimi korporacijami, kot sta IBM in Google.
“Nikoli ne bom pozabil predstavitve, ki jo je imel za naš odbor in v kateri je opisal, kako dramatično bo upadel pridelek poljščin v svetu +3 °C,” pripoveduje Jouni Keronen, generalni direktor Climate Leadership Coalition, največje mreže evropskih podjetij, ki si prizadevajo za čim hitrejši prehod na zeleno energijo. “Ko je končal, je zavladala dolga tišina in mislim, da je bil to prelomen trenutek za kar nekaj udeležencev.”
Britanski znanstveni novinar Graham Lawton pravi, da Taalas izjemno spretno vihti svojo mehko moč. “Pri njem lahko občudujemo kombinacijo dveh lastnosti, ki jo le redko srečamo pri enem človeku,” pravi Lawton. 
“Je odličen znanstvenik, a se spozna tudi na politiko in diplomacijo. Ni zmeden sanjač, ki misli, da bodo ljudje ubogali samo zato, ker jim znanost tako naroči. Tako stvari delujejo v znanstvenih krogih, v politiki in diplomaciji pa ne vedno. In Taalas to razume. Vzbudil je pozornost politikov in prisluhnejo mu zato, ker pozna pravila igre in se jih drži.”
Taalas se nasmehne tej oceni. “Človek mora paziti, kako kaj pove.” Pravi, da se med srečanji s svetovnimi voditelji dosledno izogiba pripisovanju krivde. “Mislim, da kar dobro poznajo dejstva in da so osebno motivirani za ukrepanje. To velja celo za ključne politične osebnosti v Rusiji,” pristavi in opozori, da je rusko gospodarstvo zelo odvisno od prodaje nafte in plina.
Razume, da je pred politiki težka odločitev. Glede na to, da živi petnajst kilometrov od Ženeve, na francoski strani meje, je na lastne oči videl proteste “rumenih jopičev”, ki jih je izzvala odločitev francoske vlada o zvišanju obdavčitve bencina in dizelskega goriva, s čimer so želeli pospešiti prehod države na zeleno energijo.
Taalas skuša najti priložnosti, ki bi prinesle korist vsem vpletenim – ljudem in podnebju. Na primer, nižji davki za tiste, ki kupujejo vozila z nizkim izpustom škodljivih plinov. Ali zdravstvene koristi kolesarjenja v nasprotju z vožnjo.
Sam se drži vsega, kar priporoča drugim. Večino dni v letu v službo pride s kolesom, kadar pa ne, vozi električni avto. Prehranjuje se vegetarijansko z izjemo rib (govedo pomembno prispeva k nastajanju metana), v obeh svojih hišah (druga je v bližini njegovih rodnih Helsinkov) se ogreva in hladi z energetsko učinkovitima toplotnima črpalkama, ki sta strošek nakupa upravičili v štirih letih.
Toda Taalas vztraja, da ne smemo dovoliti, da okoljski izzivi postanejo preveč moreči: “Nekateri življenje zreducirajo samo na podnebje in to ni preveč zdravo.”

“Včasih smo govorili, da se bo to in to zgodilo v prihodnosti. Ampak prihodnost je že tukaj.”

Kot študent Univerze Helsinki v zgodnjih 80. letih, ko je bila hladna vojna na vrhuncu, se je Taalas z bodočo ženo Anni udeleževal mirovniških shodov. Bala sta se možnosti jedrskega spopada in sta celo razmišljala, da bi se preselila na Novo Zelandijo, ki je takrat veljala za varno zatočišče na drugem koncu sveta. Strinjala sta se tudi, da je svet prenevaren kraj, da bi nanj pripeljala otroke.
Poročena sta že 34 let in njunih pet odraslih otrok je nedvomno hvaležnih Mihailu Gorbačovu in Ronaldu Reaganu, da sta naredila konec hladni vojni. Taalas pravi, da v tistem času vidi vzporednico s sedanjostjo, ko se mnogi mladi ljudje bojijo prihodnosti enako, kot se je je sam, le da zdaj iz okoljskih razlogov.
Veliko časa si vzame za mlade idealiste, ko je Greta Thunberg. Z mlado švedsko aktivistko se je že sestal in o njej govori naklonjeno, čeprav se ne strinja z vsem, kar trdi Greta. Meni, da je dekle dobilo napačne podatke.
“Vem, kako je, ko si mlad in te prevevajo močna čustva,” pravi. “Ampak obstaja peščica znanstvenikov, ki pripovedujejo grozljivke o prelomnicah in o tem, kako bo človeštvo izumrlo, in mislim, da je Greta slišala preveč teh zgodb. Mislim, da stvari predstavlja preveč črno-belo, ampak bila je zelo glasna in rezultat njenih prizadevanj je na splošno pozitiven.”
Taalasova meteorološka kariera je bila skoraj naključje. Izhaja iz družine zdravnikov, a se je odločil za študij fizike. Ko je po dveh letnikih moral izbrati specializacijo, ga je pritegnila hidrologija, njegova žena, katere modrosti in podpori pripisuje večino svojega uspeha, je bila za meteorologijo. Taalas je obiskal nekaj predavanj “in ugotovil, da je področje fascinantno”.

Taalas med govorom na uvodnem zaseda- nju Konference o podnebnih spremembah OZN leta 2017 v Bonnu v Nemčiji.

Taalas med govorom na uvodnem zaseda- nju Konference o podnebnih spremembah OZN leta 2017 v Bonnu v Nemčiji.

Doktoriral je leta 1993 in je v času, ko si je pridobival akademske nazive, vodil številne ekipe. Njegove vodstvene sposobnosti so bile očitne že, ko je pri petnajstih prevzel krmilo očetovega čolna, pa tudi ko se je med služenjem vojaškega roka uril za mornariškega častnika.
Upravljanje sprememb je njegova strast in na seznamu njegovih dosežkov najdemo tudi preoblikovanje finskega meteorološkega urada, na čelu katerega je bil s prekinitvami skoraj enajst let, in posodobitev SMO, pri čemer si je prizadeval za ureditev, ki bi temeljila zgolj na znanosti.

Verjame, da je njegova glavna naloga širiti zavedanje o podnebnih spremembah. Tesno sodeluje z Antóniem Guterresom, generalnim sekretarjem OZN, in uspelo mu ga je pridobiti na svojo stran. “Zadnji dve leti govori, da so podnebne spremembe na vrhu seznama prednostnih nalog,” pravi Taalas s kancem ponosa. “S tem sem zadovoljen. Guterres je eden najvplivnejših ljudi na svetu.”
Taalas pripoveduje, kako so ga, ko je pred približno dvajsetimi leti začel govoriti o spreminjanju podnebja, po navadi povabili na televizijo in ga tam soočili s še enim gostom, podnebnim skeptikom, ki je zastopal nasprotno stališče. Danes se to le še poredkoma zgodi: “Naša poročila so deležna pozornosti širokega kroga ljudi, ozaveščenost po svetu je dokaj dobra.” Težavo zdaj predstavljajo ljudje, ki verjamejo, da svet ukrepa prepočasi, da bi se izognil katastrofi. Njihovo gorečnost primerja z versko.
“Tudi v krščanstvu najdemo vernike s skrajnimi prepričanji, ki se držijo strogih pravil, na drugi strani pa imamo bolj liberalne kristjane. Enako je, ko gre za pristop k reševanju podnebnih izzivov. Nekateri so zelo ortodoksni in bi radi drugim govorili, kako naj se obnašajo. A če se zaradi tega vsa prizadevanja v zvezi s podnebjem meče v koš zelenega ekstremizma, to ne pomaga pri reševanju problema.”
Taalas se dotakne tudi metod aktivističnih skupin, kot je Extinction Rebellion, ki se zavzemajo za strategijo nenasilne civilne nepokorščine. “Mislim, da to ne pomaga pri iskanju rešitve,” pravi. “Če so ti ljudje javna podoba gibanja za blaženje posledic podnebnih sprememb, je to morda celo kontraproduktivno.”
Podvomi tudi o ustreznosti izraza “podnebna kriza”, ki se je razširil v zadnjih letih. “Podnebno krizo bomo doživeli, če nam ne bo uspelo omiliti podnebnih sprememb, trenutno pa imamo še čas, da segrevanje in druge spremembe obdržimo pod nadzorom, in to je moje sporočilo,” pravi.

Pred enim letom, ko se je zaradi epidemije ustavilo javno življenje po vsem svetu, smo lahko za hip uzrli sliko drugačnega planeta. V velikih mestih se je smog razkadil in prikazalo se je modro nebo – na katerem ni bilo letal. Po opustelih avtocestah so skakljale srne, ovce in koze.
To je bilo v začetku leta. Zdaj se t. i. “antropopavza” bliža koncu in ravni onesnaženja se bližajo predpandemijskim vrednostim. Toda za Taalasa je bil to kljub vsemu prelomen trenutek. “Pokazalo se je, da zmoremo spremeniti vedenje, če smo dovolj motivirani,” pravi.
Skrbi ga vpliv covida-19 na svetovno gospodarstvo in boji se, da bodo vlade v prihodnosti manj motivirane za naložbe v okolju prijazne tehnologije. Po drugi strani ga opogumljajo pobude, kot je ambiciozni Evropski zeleni dogovor, s katerim se je EU zavezala, da bo do 2050 postala ogljično nevtralna.

“Še je čas, da obvladamo globalno segrevanje, in to je moje sporočilo.”

“Optimist sem,” pravi Taalas. “Imamo priložnost, da hitreje preidemo na nove zelene tehnologije, kot bi sicer, in razvite države si to lahko privoščijo. Kaj se bo zgodilo s šibkejšimi gospodarstvi, je drugo vprašanje, toda večino izpustov pripevajo razvite države.”
Če se je Taalas iz svojih zgodnjih študij vpliva kislega dežja na skandinavska jezera in gozdove in poškodb ozonske plasti zaradi plinov v aerosolih in hladilnikih kaj naučil, potem se je, da spremembe niso nemogoče. Obe težavi smo bolj ali manj razrešili z zakonskimi uredbami. Podnebne spremembe so veliko večji izziv, vendar verjame, da nam lahko uspe zadržati dvig temperature približno dve ali tri stopinje nad predindustrijsko ravnijo.
“To je izvedljivo,” pravi. “Doseči moramo le mednarodni konsenz in znanost mora biti dovolj trdna, da bo prepričala odločevalce k ukrepanju.”

 

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj o Petteriju Taalasu

Lučka Kajfež Bogataj

“Podnebne spremembe ne poznajo meja in zanje ni cepiva. Povezane niso le s spremembo vremenskih vzorcev, ampak tudi vse bolj vplivajo na našo blaginjo in varnost. Smo prva generacija, ki podnebne spremembe že čuti na svoji koži, in hkrati zadnja, ki lahko še omili njihov potek. To so sporočila, ki jih Petteri Taalas kot meteorolog, znanstvenik, profesor in vodja svetovne meteorološke organizacije, pošilja vsem, še zlasti pa svetovnim odločevalcem. Povsem zasluženo je postal Evropejca leta, saj nam vedno z optimizmom ponuja tudi rešitve – ljudje razpolaga tako s tehničnimi kot z denarnimi sredstvi, ki jih potrebujemo, da bi generacijam zanamcev zagotovili varen planet za življenje. Potrebujemo le voljo in znanje za nove poslovne oblike in priložnosti ter razmeroma majhne, a odločne posege v zdajšnji ne-trajnostni način življenja.”

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, februar 2021
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu