Stoletnik ga spet biksa
Pisatelj Jonas Jonasson je svetovna knjižna senzacija.
Pred leti je namreč z zabavnim romanom o dogodivščinah stoletnega Allan zbudil zanimanje svetovne javnosti za švedsko književnost. Še več. Postal je svetovna knjižna senzacija.
Roman Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil je bil preveden v 45 jezikov, prodan v 10 milijonih izvodov, po njem pa so posneli tudi film, ki velja za najbolj uspešen švedski film vseh časov. Jonasson je nato popisal še več pustolovščin svojega najbolj priljubljenega junaka, in to v knjigi Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil.
Čeprav …
Jonasson ni nikoli nameraval napisati nadaljevanja zgodbe o stoletniku, čeprav so si drugi z Allanom Karlssonom na čelu zelo želeli. Prav Allan se je ubogemu pisatelju nenehno motal po glavi.
»Gospod Jonasson,« se je včasih na lepem oglasil, ko sem se ukvarjal s svojimi mislimi. »Ste si že premislili, gospod Jonasson? Si ne želite še ene runde, preden bom zares star?«
Ne, ni si je želel. Kot je Jonasson zapisal v uvodu, je o najsrečnejšem človeku na Zemlji povedal že vse, kar je želel. Pa svet za to ni bil nič boljši.
In vendarle je čez čas eden najuspešnejših švedskih pisateljev začutil potrebo po tem, da spet spregovori po svoje oziroma po Allanovo.
Nepričakovano, popolnoma nepričakovano!
V romanu Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil na tapeti niso najpomembnejši dogodki 20. stoletja, katerim je bil Allan – ne boste verjeli – priča, ampak aktualni dogodki in številni svetovni politiki, kot so na primer: Donald Trump, Kim Džong Un, Angela Merkel ali Robert Mugabe. Kajti, če politiki na nas, navadne grešnike, gledajo zviška namesto spoštljivo, se jih – po Jonassonovem mnenju – spodobi šaljivo zbosti. In tako se boste lahko to poletje hahljali novim prigodam starčka, ki je medtem dopolnil že sto eno leto.
Nič hudega sluteči Allan s svojim starim znancem Juliusom uživa v vožnji z balonom. Medtem ko srkata šampanjec, se nepričakovano znajdeta sredi morja. Še bolj nepričakovano ju reši severnokorejska ladja, ki – ne boste verjeli – prevaža pretihotapljen uran za diktatorja Kima Džong Una, ki – saj to ni res – načrtuje napad z jedrskim orožjem. Očitno sta se fanta spet znašla sredi zapletene diplomatske krize ... Se morda kuha nova svetovna katastrofa?
Preden je splezal skozi okno …
Preden je Jonas Jonasson postal uspešen pisatelj, je bil poročen s službo. Zaradi mnogih zdravstvenih težav je dal odpoved. »Delal sem sedem dni v tednu po vsaj 16 ur na dan – dve desetletji. /…/ Svoje podjetje sem prodal za okoli 10 milijonov funtov. Oddahnil sem si, saj nisem bil več odgovoren za toliko zaposlenih. To mi je dalo svobodo.«
Preselil se je v Švico ter se posvetil družini in pisanju. Zakon se sicer ni obdržal, zato pa je s svojim pisanjem požel velikanski uspeh.
Ko je po izjemnem uspehu Stoletnika spet sedel na skali na otoku Gotland in tuhtal o svetu, se je odločil, da se bo v naslednji knjigi pošalil na račun apartheida in atomske bombe. Nastala je Analfabetka, ki je obvladala računstvo, s katero je Jonasson prepričal tudi hollywoodske filmarje, da je zgodba vredna velikega platna. Ker je bila tudi ta knjiga dobro sprejeta – prodali so milijon primerkov – ni bilo razloga, da bi se ustavil.
V tretji knjigi Morilec, ki je hotel v nebesa se je avtor lotil človeških vrednot. S tem romanom sicer ni ponovil uspeha Analfabetke ali Stoletnika, se je pa morilec Anders znašel na obeskih za ključe in škatlicah vžigalic.
Če vas torej mika nova mera švedskega humorja, vam prišepnemo še to: poznavalci Jonassona pravijo, da je ta knjiga še boljša kot prva. Z inteligentnim humorjem, ki ponekod prerašča v parodijo, je uspešno začinil zgodbo, ki je kljub podtalni kritiki trenutnih razmer lahkotno branje za najširši krog bralcev.
