Skip Navigation LinksDomovSkupina MKNoviceSimpozij o reviji Zaliv in odkritje spomenika Borisu Pahorju

Simpozij o reviji Zaliv in odkritje spomenika Borisu Pahorju

Včeraj dopoldne je v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti potekal znanstveni simpozij Moč povezav, na katerem so govorci osvetlili vlogo zamejske revije Zaliv ter tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, popoldne pa so minister za kulturo Tone Peršak, podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek in predsednik uprave Mladinske knjige Založbe Peter Tomšič v parku Tivoli odkrili spomenik Borisu Pahorju.

Pahor

Revija Zaliv, ki jo je Boris Pahor od leta 1966 do 1990 urejal ob pomoči svoje žene Rade, se je zapisala v slovensko zgodovino kot glasnik demokratičnega dialoga ter načelen zagovornik razmišljanj kritično mislečih intelektualcev. Na sodelavce revije, njen vpliv in povezave z drugimi disidentskimi revijami (npr. idrijsko revijo Kaplje) so s svojimi referati opozorili Janez Bizjak, Tomaž Pavšič, Evgen Bavčar, Tatjana Rojc, Vinko Ošlak in Peter Kovačič Peršin.

Govorci so izpostavili sodelovanje med Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom, ki je prva tri desetletja po drugi svetovni vojni zaznamovalo čezmejno intelektualno povezovanje. V središču je bil tudi Pahorjev sloviti intervju, v katerem je Edvard Kocbek obsodil povojne poboje. Knjižica Edvard Kocbek, pričevalec našega časa je bila v Jugoslaviji prepovedana, zato so jo morali tihotapiti čez mejo. Pahor je s sodelavci (Edvard Kocbek, Alojz Rebula, Viktor Blažič, Franc Miklavčič …) pokazal izjemen pogum in veliko tvegal. Spomin na pokojnega Viktorja Blažiča je osvetlil odlomek iz intervjuja, objavljenega v reviji Reporter leta 2009. Tatjana Rojc je izpostavila tudi ostale revije, ki so tlakovale pot v svobodnejše čase, Vinko Ošlak pa je opozoril, da so danes vse te revije zamolčane, razen Mladine in Nove revije.

Popoldne je bila v parku Tivoli osrednja prireditev ob odkritju spomenika Borisu Pahorju. Prireditev, ki jo je povezovala Carmen L. Oven, so z umetniškim programom sooblikovali dramski igralec Brane Grubar, tržaška pevka Ylenia Zobec in kitarist Matic Plemenitaš. Visoki gostje, med katerimi so bili predsednik RS Borut Pahor, minister za kulturo Tone Peršak, podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, družina Borisa Pahorja ter številni gostje – tudi iz zamejstva, so prisluhnili Prešernovi Zdravljici, Sepetovi Pesmi o pomladi in prijateljstvu ter Kocbekovi pesmi Drevo, beseda, človek …

Pahor

Zbrane je najprej nagovoril minister za kulturo Tone Peršak. Izpostavil je tri razloge za postavitev spomenika Borisu Pahorju: ker je eden redkih zamejskih avtorjev, ki se je sam uveljavil v širšem evropskem prostoru in Slovence, zlasti pa Slovence v Italiji, postavil v fokus številnih bralcev in mnenjskih voditeljev. Ker položaj Slovencev v Italiji danes ne bi bil tak, kot je, če Pahor v dialogu z italijanskimi oblastni ne bi vztrajno širil svojega sporočila ter branil svojega in dostojanstva Slovencev. In ne nazadnje je ta kip, ki stoji v bližini Kocbekovega, tudi spomenik njunemu prijateljstvu, ki je prispevalo k temu, da smo se Slovenci začeli zanimati za temne plati svoje zgodovine, s katerimi se je treba soočiti in jih ponotranjiti, je zaključil Peršak.

Pahor

Pri odkritju spomenika, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begić, sta se ministru Peršaku pridružila še podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek in predsednik Mladinske knjige Založbe Peter Tomšič.

Pahor

Edvard Kocbek in Boris Pahor sta bila prijatelja in sodelavca. Boris Pahor je njuno sodelovanje in bolečo stran zgodovine izpostavil tudi v svojem govoru, ki ga je zaključil s pozivom vsem Slovencem: »Žal smo v 20. stoletju zgrešili usoden in najhujši antihumanizem, ko je brat položil roko nad brata in je zaradi žrtev narod še bolj razdeljen, dialog pa spet in spet v resnici mrtev. Zato bi si danes na tem kraju skupaj s Kocbekom upal predlagati, da bi se sprta in sovražna tabora ponovno sestala, obžalovala in pokopala žrtve in se sporazumela za skupno vodenje države in naroda in skupno prihodnost. Tako bi tudi petje vseh kitic slovenske himne, ki jo je napisal Prešeren in uglasbil Stanko Premrl, zazvenelo drugače, ne pa, da nazdravljamo samo drugim, namesto in najprej sebi in našemu sožitju in slogi. Če bomo najprej Slovenci in složni med seboj, potem bomo lahko ponosni Evropejci in vredni državljani sveta,« je zaključil Boris Pahor.

Spletno nakupovalno središče MK

Emka.si

Pridružite se nam na Facebooku

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.