Zelena duša in živalsko bogastvo Evrope – na enem mestu!

Več o vsebini

20 raznolikih življenjskih okolij

Evropa je velika in raznolika celina z različno oblikovanimi kopenskimi predeli – od ravnin do visokih gorah – in dolgimi obalami vse od ledenega Arktičnega oceana do blagega Sredozemskega morja. Enako raznoliko je tudi podnebje – oboje pa vpliva na izrazito pestrost rastlin in živali, ki naseljujejo veliko presenetljivih življenjskih okolij.

obale in obalne pečine * reke* gorovja in planine * iglasti in listnati gozdovi * travniki in pašniki * mestna območja * sredozemlje * parki in vrtovi * njive in polja …

Neverjetna pestrost živalskega sveta

narava lupa povecani
  • V kakšnem okolju živi?
  • Kako prepoznamo sledi in iztrebke?
  • Najpomembnejše informacije - na kratko
  • Fotografija mladička
  • Fotografija odrasle živali z opisom temeljnih značilnosti
  • Velikostno razmerje med živaljo in človekom
  • Kje po Evropi žival najdemo?


Sesalci

Sesalci

Morda nam zato, ker smo tudi sami sesalci, te dlakave živali pogosto izzovejo močne čustvene odzive. Mnoge, še posebej plenilce, smo v preteklosti imeli za grožnjo domačim in lovnim živalim in jih zato preganjali, druge, npr. miši, zajci in veverice, pa so se z nami okoristile, saj so dobro izkoristile razvoj poljedelstva in naše zaloge hrane. Vseeno so sesalci v Evropi v bistveno slabšem stanju, kakor so bili pred stoletji. K temu je veliko pripomoglo drobljenje njihovega življenjskega prostora. Z naravovarstvenimi posegi skušamo sedaj vsaj deloma obnoviti populacije nekaterih zdesetkanih skupin in vrst, denimo netopirje, bobre, pa tudi medvede, volkove in rise.
 

Ptiči

Ptiči

Veliko ljudi začne spoznavati naravo prav z opazovanjem ptičev. Pritegnejo jih njihove žive barve, spretnost letenja, virtuoznost napevov in tudi dejstvo, da jih v naravi ni težko opaziti. S ptiči pogosto zaznamujemo tudi spreminjanje letnih časov. Številne ptice selivke, npr. lastovke, kukavice, gosi, spomladi k nam priletijo, potem pa se v jeseni ponovno odselijo tja, od koder so prišle. Ptice lahko opazujemo praktično povsod, tudi v mestnih središčih in preko vsega leta. V primerjavi z drugimi živalmi jih zaradi jasnih značilnosti v barvi ali obliki telesa, načinu obnašanja ali oglašanja hitro prepoznamo, njihova lepota in zanimivi načini življenja pa nam prirastejo k srcu.
 

Plazilci in dvoživke

Plazilci in dvoživke

Za plazilce in dvoživke rečemo, da so “hladnokrvni”. Da so lahko dejavni, morajo telo segreti z zunanjimi viri toplote, zato se jim telesna temperatura pogosto spreminja. Zaradi odvisnosti od zunanjih virov toplote so to pretežno živali tropskega pasu. Od 8000 plazilcev na svetu, jih v Evropi živi okoli 125, največ na obalah Sredozemlja. Od 5000 dvoživk jih v Evropi živi okoli 75. Z novimi, genetskimi metodami se sorodstva med vrstami opredeljujejo na novo. Na ta način iz starih nastajajo nove vrste, iz ene vrste nastane več vrst in seznam je vsako leto daljši. Večina plazilcev je kopenskih, nekateri naseljujejo tudi celinske in morske vode; večina dvoživk preživi le v vlažnih okoljih, saj se jim sicer zaradi dokaj propustne kože telo lahko hitro izsuši.
 

Ribe

Ribe

Večina ljudi ribe zelo slabo pozna, saj živijo dokaj skrito življenje pod vodno gladino, pa vendar imajo v ekosistemih jezer, rek in oceanov zelo pomembno vlogo. So pomemben vir hrane, poleg tega pa tudi plenilci drugih vrst. Za opazovanje rib pa ni nujno biti ribič ali potapljač. Z nekaj spretnosti jih je mogoče dobro videti tudi z rečnih bregov ali z morske obale, če je voda dovolj mirna in ne preveč globoka. V zadnjem času so se velikosti populacij rib po Evropi zelo spremenile, predvsem zaradi različnih človekovih posegov, kot so regulacija vodotokov, izkopavanje umetnih jezer, izsuševanje, onesnaževanje, pa tudi naseljevanje tujerodnih vrst, ki jih ribiči vlagajo v naše reke zgolj zato, ker so privlačnejše za lov.
 

 Metulji

Metulji

Za razlikovanje med dnevnimi in nočnimi metulji (veščami) ni utemeljenih znanstvenih razlogov, vendar večina ljudi zlahka ločuje eno skupino od druge. Vešče so večinoma nočne in največkrat varovalno obarvane, nekatere pa pogosto kažejo bleščeče svarilne vzorce, zlasti na zadnjih krilih. Čeprav po številu vrst v Evropi močno prevladujejo nočni metulji, se v naravi pogosteje srečujemo z dnevnimi metulji. Ti so večinoma živobarvni in se spreletavajo podnevi ter so postali simbol neokrnjene narave. Vendar so tako dnevni kot tudi nočni metulji vse bolj ogroženi zaradi izginjanja njihovih življenjskih prostorov, ki jih uničujemo z gnojenjem travnikov ter nesmotrno uporabo pesticidov in herbicidov. Zato je za preživetje metuljev in varovanje njihove biološke raznovrstnosti nujna zaščita njihovih najpomembnejših življenjskih okolij.
 

Žuželke in pajki

Žuželke

Žuželke in pajki so za delovanje večine ekosistemov nenadomestljivi rastlinojedi, plenilci, zajedavci in opraševalci. Poleg tega so nujno potreben vir hrane za številne druge živalske vrste. Povprečno gnezdo velike sinice šteje devet mladičev, ki do odraslosti zaužijejo približno 120.000 gosenic, en sam mladič kmečke lastovke pa do odleta poje več kot 200.000 stenic, muh in hroščev. Z obilico žuželčjih ličink, ki se razvijajo v sladkih vodah, se hranijo številne rečne in jezerske ribe. Medtem ko velike živali večinoma ne živijo v naši neposredni bližini, se z žuželkami srečujemo na vsakem koraku in ob vsakem času. Na vsakem povprečno velikem vrtu živi do 200 vrst muh (med njimi 50 ali 60 vrst muh trepetavk), 200 do 300 vrst hroščev, skoraj 100 različnih stenic, več kot 300 vrst nočnih metuljev in stotine vrst osic, mravelj in divjih ali samotarskih čebel.
 

Drugi nevretenčarji

Nevretencarji

Med vsemi življenjskimi okolji na Zemlji je morje bivališče največjega števila najraznovrstnejših življenjskih oblik. Številne vrste nevretenčarjev živijo tudi v evropskih morjih in na razgibanih obalah. Prevladujoča skupina členonožcev v morskem okolju so raki, vendar sodi mednje tudi skupina kočičev, ki so uspešno prešli na kopenski način življenja. Podobno so se kopenskemu okolju prilagodile tudi nekatere vrste med mehkužci, ki so sicer pretežno morska skupina živali. Stotine vrst nevretenčarjev najde ugodne življenjske razmere na kopnem, zlasti v trohnečem lesu, listju in v tleh. Presenetljivo raznovrstnost nevretenčarjev najdemo tudi v najrazličnejših sladkovodnih življenjskih okoljih, od majhnih deževnih lužic v drevesnih vdolbinah do jezer ter od potočkov do velikih rek.
 

Osupljivo bogastvo rastlin

narava lupa povecani
  • V kakšnem okolju se pojavlja?
  • Je rastlina enoletnica, dvoletnica, trajnica?
  • Najpomembnejše informacije - na kratko
  • Fotografija rastline
  • Deli rastline od blizu
  • Opombe o uporabnosti, zdravilnih učinkih …
  • Kje po Evropi je razširjena?


Drevesa

Drevesa

Drevesa so lesnate trajnice z enim samim glavnim steblom (deblom), čeprav bi v skupino dreves lahko uvrstili tudi nekatere drevesom podobne večstebelne grme. V številnih življenjskih okoljih drevesa prevladujejo nad drugimi rastlinami in določajo obliko rastlinske odeje ter pomembno vplivajo tudi na živalstvo v svojih življenjskih okoljih (habitatih). Številni nevretenčarji ostajajo vse življenje v listih ali vejah istega drevesa, drevesa pa bivališče in vir hrane tudi za marsikatero vrsto sesalcev in ptičev. Ljudje dobivamo od živih dreves najrazličnejše užitne sadeže, plodove in semena, od mrtvih pa izkoriščamo les. Do gozdov in dreves imamo v primerjavi z drugimi rastlinami svojevrsten čustven odnos, ne le zaradi koristnosti, ampak verjetno tudi zaradi njihove velikosti in življenjske dobe, ki je v primerjavi z našim življenjem zelo dolga.
 

Cvetje v naravi

Cvetje

Poletni travnik s številnimi cvetlicami je znamenje neokrnjenega okolja, poleg tega pa nas navdaja z občutki umirjenosti in usklajenosti. Cvetoče zelnate rastline so naselile vsak kopenski življenjski prostor in kažejo bogato raznovrstnost, doseženo s prilagajanjem na različna okolja. Razvoj tolikšne pestrosti evropskega rastlinskega sveta so omogočile različne svetlobne, vlažnostne, temperaturne in geološke razmere ter veliko število najrazličnejših vrst tal. Vsakoletno pojavljanje cvetočih rastlin je povezano z letnimi časi in je pomemben kazalec onesnaževanja in spremenjene rabe zemljišč. Poleg tega cvetoče rastline z barvami in oblikami polepšajo vsako pokrajino, od primestnih železniških nasipov do oddaljenih gorskih vrhov.
 

Druge rastline

Številne pomembne skupine za uspešno razmnoževanje ne potrebujejo dišečih ali živobarvnih delov za privabljanje žuželk in drugih opraševalcev ali raznašalcev semen, zato jih pogosto komaj opazimo ali celo spregledamo. Praproti, lisičjaki, preslice, listnati mahovi, jetrenjaki in alge so brez cvetov in tudi brez semen. Trave, ostričevke in ločkovke sodijo sicer med cvetnice, a imajo neznatne cvetove, ki se oprašijo s pomočjo vetra. Trave so med gospodarsko najpomembnejšimi rastlinami, saj so gojena žita osnovno živilo za človeštvo, pa tudi krma za domačo živino. Visoko trstičje je skrivališče za številne živali, poleg tega pa je uporabno za čiščenje onesnaženih voda. Lisičjaki, mahovi in jetrenjaki so nizke rastline, praproti pa so večinoma višje. Alge so neverjetno raznovrstne in zajemajo tako sladkovodne kot tudi morske skupine in številne vrste, od mikroskopsko majhnih organizmov do velikanskih morskih halug.
 

Niso živali niso rastline: glive

narava lupa povecani
  • Kje raste?
  • Najpomembnejše informacije - na kratko
  • Fotografija in deli glive od blizu
  • Velikostno razmerje med dlanjo in glivo
  • Pri strupenih glivah dodano opozorilo glede strupenosti.

Gobe (užitne glive) so v nekaterih delih Evrope že od nekdaj na domačih jedilnikih, drugje pa jih odkrivajo šele zadnja desetletja.

 

 

Komentarji

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Narava Evrope

Naročite tukaj

 

Darilo

 

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.