Impresionisti

slika

Slovenski impresionisti

Razkošna monografija prikazuje najlepše obdobje slovenskega slikarstva na prelomu 19. in 20. stoletja.

Gslikare za skupino štirih umetnikov, ki so ustvarili izjemna dela in dvignili likovno umetnost na Slovenskem na vrhunsko raven.

Čudovite krajine intenzivnih barv in čutne poteze s čopiči na umetninah, kot so Sejalec, Kolo, Breze, Sava v megli, Ženski akt in druge, so se vtisnile v zavest vsakega Slovenca.

 

Vrhunsko oblikovana knjiga z galerijo najznamenitejšega slovenskega slikarskega obdobja zagotovo sodi v vsak slovenski dom.

slika
(Akt, Matej Sternen, 1913-1914)

slika
(Sejalec, Ivan Grohar, 1907)

 

Mnenje strokovnjakinje o knjigi

slika
(na fotografiji dr. Martina Vovk)

"Avtorica nam slovenski impresionizem predstavi z njegovo umestitvijo v politični, kulturni, nazorski in umetniški kontekst kraja in časa, v katerem so delovali njegovi predstavniki. Tako Matijo Jamo, Mateja Sternena, Riharda Jakopiča in Ivana Groharja postavi na ustrezno zgodovinsko mesto. V avtoričinih interpretacijah opusov vseh štirih umetnikov najdemo vtkane tudi živahne niti njihovih življenjskih usod, značajskih potez in osebnih izbir. Bralca skozi preudarno izbrane vsebinske sklope vodi k spoznavanju njihovega bogatega opusa ter vešče ubesedi značilnosti impresionizma kot pomembnega umetnostnega pojava ob zori modernizma. S pričujočo knjigo podoba slovenskega impresionizma končno zažari v svojem živopisnem bistvu."

Dr. Martina Vovk, kustosinja, Moderna galerija, Ljubljana

 

Zanimivosti iz knjige

Ključni modeli figuralnih upodobitev četverice so bili njihovi najožji družinski člani. Zlasti pri Sternenu in Jakopiču so njuni ženi, hčeri, nečakinje in svakinje upodobljene v številnih kapitalnih delih. Jakopičeva soproga je denimo model za številne intimistične podobe domačega muziciranja pri klavirju, Sternenova kasnejša soproga pa je bila med drugim model za znamenita Portret Roze Klein in Rdeči parazol.

Sočasno s četverico so se v Ažbetovi šoli šolali nekateri ključni začetniki avantgardističnih tendenc 20. stoletja, na primer Vasilij Kandinski, Aleksej Jawlenski ter brata David in Vladimir Burljuk.

Matija Jama je imel prav poseben odnos do bivanja in dela v naravi, ki se je specifično prepletel tudi z za naše razmere nenavadno močno navezanostjo na teozofijo. To dvoje je celostno opredeljevalo življenje ne le slikarja, temveč tudi njegove družine. Jamovi si v prvem desetletju 20. stoletja niso izbrali stalnega bivališča, temveč so se, čeprav se je leta 1904 rodil že drugi otrok, nenehno selili po Srednji Evropi. Največkrat so bivali po vaseh, v čim bolj neokrnjenem naravnem okolju.

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-novice Mladinske knjige

Pridružite se nam na Facebooku!

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.