Gea

Celostna modernistična umetnina

Vila Tugendhat v Brnu na Češkem, zgrajena leta 1929, je ena najznamenitejših stvaritev nemškega arhitekta Ludwiga Miesa van der Roheja in modernizma sploh – Družina Tugendhat je imela v lasti okrog 20 tovarn za proizvodnjo volnenih oblačil v času, ko je Brno veljalo za nekakšen češki Manchester – Decembra 2001 je bila vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine kot prva predstavnica modernistične arhitekture na Češkem

Tekst: Smilja Štravs

slika
Velika steklena okna v osrednjem prostoru so se z elektromotorji spustila v tla podobno kot okna v avtomobilih. »Lahko smo celo spustili okenske šipe in sedeli za mizo, kot bi bili zunaj,« je povedala Greta Tugendhat.
Foto: David Zidlicky/ arhiv Villa Tugendhat, Brno 

Kar ti najprej pade v oči, ko te Google pripelje na ulico Černá Pole 19 v Brnu, kjer stoji znamenita Miesova mojstrovina, je velikost. Hiša je orjaška. S ceste je sicer videti zgolj zgornje, spalno nadstropje, ko stopiš na teraso, pa vidiš, da stoji hiša na pobočju, da ima tri nadstropja, pod njo pa se šopiri velik vrt, kaj vrt, park. Občutek monumentalnosti in globine prevlada. Saj ne, da ne bi videla že kakšne velike hiše, vendar je vila Tugendhat s svojo duhovno 'praznino' in nekakšno razsvetljeno drugačnostjo res nekaj posebnega. 

Hiša je dobro varovana in obiskovalec mora mirno počakati pred ograjo, da ga spustijo za zidove tega modernističnega svetišča. Naivno sem mislila, da to res ne more biti problem, saj sodobna arhitektura vendar ni na seznamih najbolj obleganih znamenitosti ... No, vila Tugendhat v Brnu je! Če si jo želite ogledati v času od petka do nedelje, morate ogled rezervirati tri mesece vnaprej. Ogled traja uro in pol in je možen samo z vodičem. In kaj zdaj, ker nisem bila tako daljnovidna? »Lahko si ogledate vrt, sami, brez vodiča,« me poduči prodajalka vstopnic. Pravzaprav »ogled vrta« niti ni tako slaba rešitev, ugotovim, saj si je skozi ogromna okna v osrednjem delu hiše, vsako meri kakšne tri krat štiri metre, hišo mogoče kar dobro ogledati, isto pa velja tudi za zgornje spalno nadstropje, saj se vse sobe odpirajo na veliko teraso, od koder je tudi krasen razgled na mesto. V kleti hiše je na ogled razstava arhivskih fotografij in maketa hiše, kjer lahko dešifrirate, kaj ste zamudili, poleg pa priročna muzejska trgovinica, kjer se opremite z literaturo, ki za silo nadomesti uradnega vodiča. 

Zgodba o družini Tugendhat ali bolje o družini Löw-Beer je ena tistih, o katerih bi veljalo napisati roman, kajti Greta Tugendhat (rojena Löw-Beer) in njen (drugi) mož Fritz sta prihajala iz nemških judovskih družin, torej iz elitnega okolja bogatih tekstilnih industrialcev s konca devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja. To je bil čas velikih sprememb v družbi. Greta Tugendhat se je za sodobno umetnost in arhitekturo navdušila v Nemčiji, kjer je kratek čas živela s prvim možem Hansom Weissom; spoznala sta se med študijem ekonomije na Dunaju in se poročila leta 1922. Ko je spoznala Fritza Tugendhata, člana rodbine, ki je trgovala s suknom, ni pa imela svojih tovarn tako kot Gretina družina, se je ločila in se oklenila Fritza, ki je bil nekoliko bolj umetniške narave. Nameraval je študirati medicino, vendar se je premislil in nadaljeval družinsko tradicijo, čeprav ni bil najbolj nadarjen trgovec, bolj sta ga zanimali produkcija tekstila in oblikovanje vzorcev.

Mladoporočenca sta se ustalila v Brnu, potem ko jima je oče Alfred Löw-Beer za poročno darilo podaril parcelo v brnskem okrožju Černá Pole, streljaj od središča mesta. Pravzaprav je na dva dela razdelil ogromno posestvo, na katerem je že stala družinska vila, ki jo je sam kupil od dedičev podjetnika Moriza Fuhrmanna in v kateri je mladost preživela Greta. Secesijska hiša s pročeljem v odtenku marelice stoji na spodnjem robu posesti in je del niza vrstnih hiš na naslovu Drobného 22. Mladoporočenca sta dobila zgornji del parcele s krasnim razgledom na mesto, oče pa je v celoti plačal tudi gradnjo modernistične vile, ki jo je načrtoval nemški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Obe posesti danes loči ograja, saj sta hiši odprti za obiskovalce, v preteklosti pa ju je povezoval razsežen vrt, kjer so se igrali Tugendhatovi otroci ter se pozimi kar na smučeh spuščali od hiše staršev na vrhu do babice in dedka na dnu hriba. 

Fritz in Greta sta odraščala v secesijskih hišah, prenapolnjenih s težkim lesom, predmeti in dekorjem. Življenja, ki je spominjalo na bivanje v muzeju, sta se pošteno naveličala, zato sta si zase želela nečesa svežega, odprtega in popolnoma drugačnega. V Nemčiji je Greta pogosto obiskovala hišo, ki jo je van der Rohe načrtoval za nekega trgovca z umetninami, v njej pa je živel umetnostni zgodovinar Eduard Fuchs. Dnevna soba se je s krilnimi vrati široko odpirala proti vrtu, hiša pa je imela ločene bivalne in spalne prostore. »Zelo sem hrepenela po moderni prostorni hiši jasnih in preprostih oblik. Mož je bil zgrožen nad idejo, da bi imela sobe natrpane s predmeti kot v otroštvu,« je dejala Greta. S Fritzem sta se poročila julija 1928 in za arhitekta svoje nove hiše angažirala Miesa, ki ju je s svojo osebnostjo povsem očaral. »Njegova mirnost, samozavest in gotovost so naju nemudoma prepričali,« je pojasnila Greta, pravno tudi edina lastnica hiše. Obiskala sta tri hiše, ki jih je načrtoval, posebej jima je bila všeč hiša prijatelja Ericha Wolfa v Gubnu v Nemčiji s pročeljem iz žgane opeke. Želela sta si prav takšno, toda ker v Brnu niso našli ne primernih opek ne mojstrov, so zamisel opustili.

Miesov kontakt je zakoncema preskrbel prav Eduard Fuchs, zvezo pa je pomagala vzpostaviti tudi skupna prijateljica, oblikovalka Lilly Reich, ki je bila sicer 13 let Miesova partnerka in sodelavka – opremo za hišo sta načrtovala skupaj. Mies je v Brno pripotoval septembra 1928. Naročilo zakoncev Tugendhat je sprejel brez obotavljanja. 

V istem času, ko je Mies načrtoval vilo za zakonca Tugendhat v Brnu, je projektiral tudi nemški paviljon za mednarodno razstavo Expo v Barceloni. Ker je osnovna oblika paviljona enaka kot temeljna zasnova vile z luksuzno steno iz oniksa vred, se je govorilo, da sta se zakonca navdihovala pri tej umetnini, vendar Greta in Fritz zanjo sploh nista vedela. V Berlin sta prispela na predvečer novega leta 1928, da bi praznovala skupaj s svojimi prijatelji, spotoma pa sta se oglasila še v arhitektovem biroju. Mies jima je še pred polnočjo predstavil načrt za njuno novo hišo. V prostoru sta opazila le dve steni, eno ravno in drugo polkrožno, ter vrsto križcev na razdalji pet metrov drug od drugega. »Vprašala sva, kaj je to?« Arhitekt jima je mirno pojasnil, da gre za jeklene podporne stebre v obliki križa, ki nosijo celotno nadstropje. V tistem času je bila vila Tugendhat edina zasebna hiša, ki je v svojem načrtu vključevala jekleno konstrukcijo, kar je zakonca presenetilo in navdušilo. Odobrila sta Miesov načrt z nekaj manjšimi dopolnili. Želela sta denimo, da jekleni stebri v zgornjem spalnem nadstropju ne bi bili vidni, kot so v dnevnem prostoru, temveč bi jih prekrili. 

Več v januarski reviji Gea (2019)
 

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.