Gea

Je sreča kraj ali zgolj pekoči čili?

Prva država na svetu, ki je kot merilo napredka namesto bruto domačega proizvoda (BDP) uvedla bruto dodano srečo (BDS)

Tekst: Polona Frelih

slika
Butan je tudi dežela veličastnih belih dzongs oziroma trdnjav in številnih samostanov, med katerimi je daleč najbolj znan v gore vpet samostan Tigrovo gnezdo, ki je uvrščen tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Foto: Shutterstock

Butan oziroma Druk Jul, kar je zgodovinsko ime, ki bi ga v pesniškem jeziku lahko prevedli v Deželo grmečega zmaja, je majhna gorska državica v Himalajskem gorovju. V kolektivno zavest sodobnega človeka se je zasidrala kot največji približek mistični deželi Šangri-La, zadnjemu raju na zemlji, kot ga je v svojem romanu Izgubljeno obzorje opisal Britanec James Hilton. 

Edina uradno budistična država na svetu, ki so ji popotniki nadeli tudi vzdevek kraljestvo med oblaki, med katere se vzpenja tudi menda najvišji še neosvojeni vršac na svetu, 7570 metrov visoki Gangkhar Puensum, je dejansko še vedno precej izolirana od zunanjega sveta. Do popolne harmonije, ki tako ali tako lahko obstaja samo v fikciji, pa jo seveda loči še kar nekaj korakov.  

Najsrečnejša država na svetu? Težko je reči, res pa je, da si je tamkajšnja turistična organizacija za svojo promocijo izbrala kar slogan Sreča je kraj.  Azijska Švica, kot ji pravijo zaradi njene relativne blaginje, poleg tega je tudi tako gorata in približno tako velika kot Švica, je stisnjena med dva azijska Goljata – Indijo in Kitajsko. Je tudi prva država na svetu, ki je kot merilo napredka namesto bruto domačega proizvoda (BDP) uvedla bruto dodano srečo (BDS), s čimer merijo duhovno, fizično in družbeno zdravje posameznika ter neokrnjenost narave.  

Zdaj, ko se svet spopada s propadajočim finančnim sistemom, v nebo vpijočo neenakostjo in okoljskimi katastrofami zaradi obsežnega uničevanja okolja, je butanski model trajnostnega razvoja seveda pritegnil veliko zanimanja svetovne skupnosti.

»Res se trudimo, da bi ohranili naravo, naravne vire. Na tem področju smo res striktni in tako smo ljudi pripravili, da so glede tega postali zares ozaveščeni. Vlada je dala smernice, ljudje pa so ugotovili, da jim to res koristi in je dobro zanje,« je v intervjuju za Geo povedal butanski duhovni učitelj Gangteng Tulku Rinpoče.  

Da ima Butan izjemno zaščitniški odnos do okolja, je opazil tudi priznani slovenski fotograf Ciril Jazbec, ki ga je v budistično kraljestvo pripeljala želja dokumentirati posledice globalnega segrevanja ozračja v tradicionalnih skupnostih po vsem svetu. »Nikjer nisem bil priča tako posebnemu odnosu, kot ga imajo do svojega okolja v Butanu,« pravi. 

Zaščita okolja je tako močan del butanske nacionalne identitete, da so se celo v ustavi zavezali, da bo 60 odstotkov njihove države vedno pokrival gozd (zdaj je 72 odstotkov). Številne študije so namreč pokazale, da imajo območja v okolici gozdov znatno nižje ravni onesnaženosti zraka, dokazano pa je tudi, da ekosistemi absorbirajo onesnaženje, s čimer se aktivno zmanjšuje raven globalnega segrevanja ozračja. 

Četudi so okoljevarstveni mediji pred kratkim Butan uvrstili med redke države na svetu, ki niso zgolj ogljično nevtralne, pač pa celo ogljično negativne, kar pomeni, da njihovi gozdovi absorbirajo več ogljika, kot ga konča v ozračju, so podnebne spremembe že začele načenjati tudi krhek butanski ekosistem. 

»Naš cilj je ostati pod svetovnim dvostopinjskim zvišanjem temperature, saj za nas to ni dovolj. Smo majhna država, ki se je znašla pred velikimi izzivi. Trudimo se po svojih najboljših močeh, vendar sami ne moremo zaščititi našega okolja. Butan je gorata država, ki je zelo občutljiva za izjemne vremenske razmere. Naši ljudje so zelo odvisni od kmetijskega sektorja, v hidroenergiji pa vidimo motor, s pomočjo katerega bomo financirali naš razvoj,« je leta 2012 na okoljski konferenci v Dohi opozoril Thinlej Nemgjel, butanski predstavnik za podnebne spremembe.

Butanski ledeniki se umikajo in talijo, kar povzroča poplave in pomanjkanje virov. V kmetijskem okrožju Paro, ki je od prestolnice Thinpu oddaljeno uro vožnje, je poljedelec Dawa Tšering pojasnil, kako zaradi muhastega vremena čedalje težje obdeluje dva hektarja riževih polj. »Vreme se je zelo spremenilo: pozimi ni snega, dež pa nastopi ob nepravem času in uničuje pridelek. Čedalje pogosteje divjajo neurja. Temperature so narasle, v pridelkih in sadju je vse več insektov. Če se bo tako nadaljevalo, bomo le s težavo pridelali dovolj hrane zase,« je jasen Tšering. Kar 70 odstotkov prebivalcev Butana je malih kmetov, ki na svojih poljih pridelujejo hrano zase in svoje družine. 

Zato je omejevanje globalnega segrevanja ozračja in podnebnih sprememb za Butance življenjskega pomena. Za okolje poskušajo poskrbeti tudi na mikroravni. Namesto vozil na klasična goriva promovirajo električne avtomobile in javni transport, prepovedali so plastične vrečke, prodajo tobačnih izdelkov in kajenje ter umetna gnojila. Ob torkih, ki veljajo za »suhe« dneve, pa je prepovedano tudi pitje alkoholnih pijač.

Okoljevarstveno odgovornost vbijajo v glavo že kratkohlačnikom, ko jih v tako imenovanih »zelenih šolah« učijo recikliranja in ponovne uporabe.  Poleg osnovnih tehnik kmetovanja je eden od šolskih predmetov tudi zaščita okolja, recikliranje pa je predpisano z zakonom. »Biti zelen ne pomeni samo skrbi za okolje, pač pa gre za življenjsko filozofijo.  Izobraževanje ni zgolj dobivanje dobrih ocen, pač pa je treba otroke pripraviti, da bodo dobri ljudje. Naslednja generacija se bo znašla v zelo strašnem svetu, saj se bo okolje spremenilo, večji pa bo tudi družbeni pritisk. Treba jih je pripraviti na to,« je povedal Čoki Dukpa, ravnatelj ene od osnovnih šol v glavnem mestu Thimpu. V šoli je med drugim predpisana obvezna meditacija, nadležni zvok šolskega zvonca pa so zamenjali s  pomirjajočo tradicionalno glasbo. 

Več v novembrski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.