Gea

Avtomobilska oboroževalna tekma

Na avtomobilski trg vstopajo novi akterji: ponudniki mobilnostnih storitev na področju transporta

Tekst: Aleš Kovačič

slika
Največji zadržki pri uvajanju tehnologij avtonomne vožnje se pojavljajo v povezavi z varnostjo, saj umetna inteligenca še ni sposobna kreativno pristopiti k reševanju nekaterih kompleksnejših prometnih situacij. Avtomatizirani bolt je bil tako doslej povzročitelj 22 nesreč na 212.000 kilometrov.  
Foto: arhiv proizvajalca

Kdo bo predstavil naslednji »pametni« avtomobil? To je izziv, ki poganja konkurenčni boj avtomobilskih znamk, od glavnih igralcev pa terja veliko truda, še večje vložke ter sklepanje do nedavnega nepojmljivih kompromisov. Zato lahko že v naslednjem desetletju pričakujemo popolno preobrazbo industrije, z njo pa tudi njenega glavnega produkta – avtomobila.

Konec maja je japonski SoftBank Vision Fund, največji tehnološki investicijski sklad na svetu, v podjetje v lasti največjega ameriškega proizvajalca vozil General Motors (GM) z imenom Cruise Automation, kjer razvijajo samovozne avtomobile, vložil 2,25 milijarde ameriških dolarjev. Novica o poroki velikanov z izjemnim enkratnim finančnim vložkom v razvoj nepreverjene in pionirske tehnologije z za zdaj zelo vprašljivimi rezultati, ki pa po drugi strani prinaša največji paradigmatski obrat v zgodovini transporta, je poznavalce osupnila vsaj toliko, kolikor jih je naslednje sporočilo. 

Druga novica dneva, ki je prvi sledila čez nekaj ur, je namreč potrdila namige, da Google oziroma družba v njegovi lasti, Waymo, ki se prav tako ukvarja z razvojem avtomatiziranih avtomobilov na klic, namerava konkretno okrepiti svoje sodelovanje z avtomobilskim koncernom Fiat Chrysler Automobiles (FCA). Waymo, ki simbolizira Googlov preboj v zanj še pred nedavnim povsem tuje poslovno okolje, je pri koncernu FCA naročila kar 62.000 hibridnih potniških kombijev Pacifica. 

Tako je še včerajšnji tehnološki težkokategornik skorajda čez noč postal glavni tekmec koncernu GM, podjetju, ki verjetno bolj kot katerokoli drugo simbolizira ameriško, pa tudi globalno avtomobilsko industrijo. Njena prihodnost in z njo naše dojemanje osebnega transporta sta bila tako začrtana v manj kot štiriindvajsetih urah. 

Računalniške tablice na kolesih 
Da bi bil učinek, kako nenavadna in raznolika sta si tekmeca, ki z vsakim vloženim dolarjem krepita revolucijo, ki ne samo povezuje včerajšnje tradicionalne avtomobilske in tehnološke proizvajalce, ampak jih predvsem preoblikuje v ponudnike mobilnostnih storitev na področju transporta, je dovolj nazorna primerjava: medtem ko Google oziroma Waymo doslej ni izdelal niti enega avtomobila, saj se podjetje Larryja Pagea ukvarja z vgradnjo najsodobnejše samovozne tehnologije v vozila, ki jih za ta namen kupi pri drugih avtomobilskih znamkah, jih je GM samo lani izdelal deset milijonov. 

Vendar je to zgolj vrh ledene gore osupljivih razlik med značilnostmi in predvsem pristopi k poslu dveh tekmecev dirke za preobrazbo avtomobila in njegove uporabe. Tako denimo Google nima niti ene avtomobilske tovarne, njegov najtesnejši tekmec pa jih ima več kot sedemdeset, raztresenih po vsem svetu. In kar je morda še najbolj nenavadno: GM ima več kot stoletno tradicijo, Waymo pa je komajda leto star »dojenček«. 

Vendar v teh neobičajnih in turbulentnih časih, skozi katere zadnja leta drvi globalna avtomobilska industrija, družbe, kakršna je GM, s svojimi bogatimi izkušnjami, orjaškimi proizvodnimi kapacitetami in predvsem dobrimi štirimi milijardami letnega vložka v razvoj robotiziranih vozil še zdaleč nimajo bistvene konkurenčne prednosti pred tekmeci. Prej se zdijo kot relikti preteklosti, dinozavri, ki jih je povozil čas in ki so jih prehiteli manjši, agilnejši ter zlasti bogatejši tekmeci. 

Nič manj prevratniško, skorajda heretično je dejstvo, da je med zadnjimi vse več podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem sodobne tehnologije, avtomobili pa so se doslej v njihovih poslovnih načrtih pojavljali kvečjemu pod rubriko stroški voznega parka. A dejstvo je, da se družbe, kot so Intel, Bosch, Aptiv, Nvidia, Apple, Uber in drugi, iz leta v leto prebijajo v ospredje mobilnostne revolucije. Po oceni analitikov je razvojna avtomobilistična avantgarda v tem pogledu prav Waymo oziroma Google. Zakaj? Razlika med izkušenimi veterani avtomobilske industrije in tehnološkimi koncerni, ki je v prid slednjim, je namreč ta, da imajo praviloma na razpolago več denarja ter znanja na področju razvoja tehnologij, ki so in bodo ključna pri razvoju robotiziranih vozil. 

Najdražja tehnološka dirka
Nič manj ni za to nenavadno, skorajda obsesivno naglico preboja na področje mobilnosti pri tovrstnih družbah pomembna vizija njihovih karizmatičnih lastnikov. Larry Page, prvi mož Googla, je namreč že pred leti izjavil, da bo Google revolucioniziral avtomobilsko industrijo. Nič manj ambicioznih načrtov nima znamka Tesla z Elonom Muskom na čelu, ki pa s stališča uvajanja robotske tehnologije v prakso ni pretirano uspešna ali vsaj skladna s pompoznimi napovedmi lastnika.

Da je avtomobil kot tehnološki izdelek trenutno sredi tehnološke revolucije, ki zahteva preoblikovanje proizvajalcev in prodajalcev izdelkov (vozil) v ponudnike transportnih storitev (mobilnost), potrjujejo tudi enormni vložki v razvoj. 

Če na uvajanje novosti v prakso gledamo kot na nekakšno razvojno premico, je industrija trenutno v najbolj ranljivem položaju. Razvoj samovoznih avtomobilov je izjemno drag, a trendi gredo v to smer. Najbolj akutna težava za tiste, ki se podajajo v to dirko, je tehnologija, saj samovozni avtomobili niso le dragi in kompleksni, ampak morajo biti predvsem stoodstotno varni. Napredne tehnologije, kot sta strojno učenje in radarski sistemi, inteligentnim strojem sicer omogočajo, da svet okoli sebe precej natančno zaznavajo in se tako nekako učijo prometne varnosti, vendar pa zato potrebujejo izjemno veliko podatkov. Ti pa so v tem primeru, podobno kot pri razliki med mladimi in izkušenimi vozniki, izkušnje, ki se pridobijo z leti in tisoči prevoženih kilometrov v najrazličnejših situacijah. 

Da bi na ceste v enem trenutku spustili na tisoče robotiziranih vozil, ki bi s tem pridobila potrebne »izkušnje« oziroma podatke, bi bilo, blago rečeno, nespametno. Za ponazoritev, kako daleč je razvoj z vidika prometne varnosti, je zanimiv podatek, da je bilo na ulicah San Francisca lani okoli 150 testnih robotiziranih avtomobilov GM vpletenih v 22 prometnih nesreč. 

Ti izzivi lastnikom (delničarjem) podjetij in koncernov, ki se ukvarjajo z razvojem mobilnosti jutrišnjega dne, zato povzročajo hude glavobole, saj za zdaj še nihče v tej tekmi ne generira dobičkov. To pa za družbe, kakršna je Google, ki ima za razvoj vselej pri roki več kot sto milijard ameriških dolarjev, morda ne pomeni večje težave. Za koncern GM, ki ima na leto na voljo do osem milijard dolarjev kapitala, pa so vložki v nedefinirano prihodnost odmaknjenega produkta luknja brez dna.

Več v novembrski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.