Gea

Kaj se dogaja v gnezdih?

Populacija velikih sov je v Sloveniji stabilna – Pri nas je dokumentiranih 12 vrst sov, 10 jih vsaj občasno tudi gnezdi, naravnih dupel še dovolj

Tekst: Smilja Štravs

slika
Sove so večinoma so nočne živali, so pa med njimi tudi vrste, ki lovijo tudi podnevi.
Foto: Shutterstock

Če so sove nekdaj preganjali, ker so verjeli, da prinašajo smrt, pa so danes, bržčas tudi zaradi literarnega čarovnika Harryja Potterja, veliko bolj priljubljene in zanimanje zanje narašča. Sove imajo človeški obraz in velike oči, zato so jim že stari Grki pripisovali modrost in jih upodobili na svojem denarju, kjer vztrajajo še danes (čuk je upodobljen na grškem kovancu za en evro). V svetu poznamo več kot dvesto različnih vrst sov, živijo povsod, edino na Antarktiki, kjer je tudi sicer malo ptičev stalnic, jih ni, saj jim primanjkuje hrane. 

V Evropi gnezdi trinajst sov, v Sloveniji jih je bilo opaženih dvanajst, od teh jih devet gnezdi stalno, močvirska uharica pa občasno. Slednja sodi k nomadskim sovam, prileti le v zares dobrih letih, ko je malih glodavcev v izobilju, sicer pa se seli po Evropi in Evraziji. Nomadske sove vsako leto menjajo gnezdišča zaradi hrane. Prehranjujejo se skoraj izključno z voluharicami, za te male glodavce pa je značilno, da njihove populacije nihajo v triletnih ali štiriletnih ciklih. 

Sove so večinoma nočne živali, so pa med njimi vrste, ki lovijo tudi podnevi. Kozača lovi zjutraj in zvečer, pretežno dnevno aktivne sove so čuk, močvirska uharica in snežna sova, ki gnezdi na Arktiki, takrat ko je tam 24 ur dan. Nekatere vrste so samo nočne, kot recimo koconogi čuk, mala uharica, pegasta in lesna sova. Na ta način si razdelijo plenilsko nišo z ujedami, ki so sovam velika konkurenca. Sove zelo dobro vidijo ponoči in podnevi. Govorice, da sove ne vidijo podnevi, so vraža. Vidijo tudi veliko bolje kot ljudje. So pa bolj kot za barve občutljive za svetlobo, to je zanje bolj pomembno, ker lovijo ponoči pri šibki svetlobi zvezd in lune – takrat vidijo črno-belo. »V popolni temi pa tudi sove ne vidijo,« pojasnjuje dr. Al Vrezec, raziskovalec z Nacionalnega inštituta za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

V Sloveniji so populacije sov na splošno stabilne, posebej velike vrste, kot sta kozača in lesna sova. Prav te v prvi vrsti preučuje ornitolog Al Vrezec: »Imamo kar 1400 parov kozač, in če k tej številki prištejemo še tiste, ki ne gnezdijo, je vseh skupaj okrog 3000. Med njimi je tudi melanistična črna kozača, ki sicer živi v Karpatih in Dinaridih,« pripoved o sovah začne Vrezec, ki preučuje predvsem sove v Krimskem hribovju. Populacija kozače se pri nas povečuje, zdaj se je naselila že na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je pred desetimi leti še ni bilo. V Sloveniji gnezdi štiri odstotke populacije evropskih kozač, »kar je veliko«. 

Kozača, lesna sova in velika uharica spadajo med sove, ki imajo stalno gnezdišče. Te tri vrste so tudi zelo »stanovitne«, saj imajo stalnega partnerja. »To sicer velja na splošno, vendar pa se, tako kot pri ljudeh, dogajajo tudi 'ločitve',« razlaga Vrezec. Finski raziskovalci, ki so se bolj posvetili proučevanja partnerstva pri sovah, so opazili tudi nekatere primere poligamije, ko je imel en samec dve samici, kar pa ne pomeni, da se z dvema samicama samo pari, ampak dejansko za obe gnezdi tudi skrbi. Takšna zveza lahko traja eno do dve leti, kajti celo za takšnega »super« samca je skrb za dve samici velik napor, sploh kadar je slaba sezona. 

Več v septembrski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.