Gea

Rešimo vodomca!

Pilotski projekt gradnje protipoplavne gnezdilne stene za vodomca na Ljubljanskem barju

Tekst: Smilja Štravs

slika
Vodomec ima veliko glavo in za svojo velikost nekako prevelik kljun. Iztegnjen je dolg od 17 do 19,5 cm, od tega šilast kljun meri okoli 4 cm. Krila, vrh glave in proga ob bazi kljuna so modre barve in posuti s svetlo modrimi pegami. Glede na kot, pod katerim ga gledamo, se barva spreminja od turkizne do kobaltno modre.
Foto: Shutterstock

Čeprav je Ljubljansko barje zaščiteno v sklopu programa Natura že od leta 2004 in je bilo leta 2008 območje kot celota zaščiteno kot krajinski park (posamezne točke na Barju pa so še posebej zaščitene), je resnično stanje v naravi zelo klavrno in se je v zadnjih petih letih  drastično poslabšalo. »Arhivirane imam fotografije vse od leta 2004, ki to prikazujejo,« pravi Jernej Korenčič iz Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja (ZOLB). 

Lani mu je s sodelavci – prostovoljci uspelo realizirati pilotski projekt protipoplavne ureditve gnezdilne stene za ogroženega vodomca, majhnega dolgokljunega ptiča, znanega po vpadljivem živo modrem perju in trebuščku v oranžno rjavi barvi. Ker je plaha ptica, ga v naravi redko opazimo, tudi če smo v njegovi bližini. Čeprav vodomec v barjanskih potokih in vodnih zajetjih še najde dovolj hrane, s tega območja počasi izginja. 
Globalne okoljske spremembe v obliki ekstremnih vremenskih razmer, ki smo jim priča zadnjih nekaj let, se na Ljubljanskem barju kažejo v močnem nihanju vodnih teles, v zimskem obdobju pa tudi zamrznitvi večjih vodotokov. Spomladi so brežine, kjer vodomec gnezdi, konstantno poplavljene. 

Svoj delež k temu prispeva tudi človek z nestrokovnimi hidromelioracijskimi deli. Izsuševanje mokrišč, naravnih travniških zadrževalnikov poplavne vode, namreč omogoča hitrejši dotok vode iz izvirov Iškega vršaja in zalednih pogorij do glavnih, večinoma neočiščenih odvodnih kanalov. Posledic, ki jih narekuje kmetijska politika pod sloganom »samooskrbe« s spreminjanjem mokrišč v intenzivna koruzna polja, tako ne občutijo samo  ogrožene barjanske rastline in živali, ampak ob vsakem malo večjem deževju tudi prebivalci  južnega dela Barja.

Nekaj vodomcev na Ljubljanskem barju prezimi, sicer pa se iz toplejših krajev vrnejo aprila. »Vodomec izkoplje kakšen meter nad vodno gladino v navpični ilovnati breg luknjo in si v njej naredi gnezdo. Iščica poplavi večkrat na leto, voda se dvigne tudi do tri metre, tako da so v vodi vse brežine, kjer bi lahko gnezdil,« pripoveduje Korenčič. Zaradi konstantnega nihanja vodne gladine Ljubljanice z večjimi južnimi pritoki Ljubije, Bistre, Borovniščice, Iščice, Farjevca in Izarja se reprodukcija vodomca v večini primerov ne zaključi. 

Na podlagi večletnega opazovanja so se člani ZOLB odločili, da poskusijo rešiti ta problem z enostavno gnezdilno steno. Namestili so jo v bližino Žugovega tolmuna, v katerem so vodomcu že leta 2014 poskusili urediti dobro bazno osnovo za prehranjevanje. Dobre tri metre nad gladino Iščice so iz plasti debel in ilovice postavili protipoplavno gnezdilno steno, ki je voda v običajnih poplavnih razmerah ne doseže in deluje kot nekakšen umetni breg, kjer lahko gnezdita vodomec ali breguljka, ptica s podobnimi gnezdilnimi navadami. 

Gnezdilna stena, če jo pogledamo z vrha, spominja na zemljanko, na njeni strehi, kjer so zasadili grmovnice z jagodičevjem za prehrano ptic pozimi, stoji preprost lesen periskop z vgrajenim ogledalom, kjer lahko vidimo, da je v notranjosti stene dejansko gnezdo. »Letos bomo namestili tudi avtomatsko kamero, da bomo lahko dogajanje pred gnezdilno steno tudi snemali. Šele tako bomo lahko ugotovili, ali je naša stena sploh koristna,« razloži Korenčič in doda, da bi takšno steno naredili še ob Ljubljanici in Iški, če bi se izkazala za koristno. 

Več v junijski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.