Gea

Hvala, gospod Röntgen!

Razvoj računalnikov je omogočil nastanek računalniške tomografije (CT), ultrazvoka (UZ) in magnetne resonance (MR), obenem pa je močno spremenil klasično radiologijo

Tekst: dr. Dimitrij Kuhelj

slika
Obdelava koronarnih (venčnih) arterij - potek je mogoče prikazati v tridimenzionalni tehniki na računalniku.
Foto: arhiv UKC Ljubljana

Kljub razvoju številnih novih radioloških metod so najpogostejše radiološke preiskave tako po svetu kot pri nas še vedno klasična rentgenska slikanja prsnih organov in kosti. Preiskave so enostavne, nezamudne in poceni, njihova občutljivost za odkrivanje sprememb pa je velika. Preiskave so varne, saj najpogostejše prinesejo pacientu takšno dozo ionizirajočega sevanja, kot jo prejmemo od naravnega ozadja v nekaj dneh. Kljub temu pa so sodobni rentgenski aparati močno drugačni kot tisti pred stotimi ali celo dvajsetimi leti. Današnji aparati, s katerimi izvajamo slikovno diagnostiko, temeljijo na računalnikih. Prav računalniki so revolucionarno vplivali na radiologijo v zadnjih desetletjih. Njihov razvoj je omogočil nastanek računalniške tomografije (CT), ultrazvoka (UZ) in magnetne resonance (MR), obenem pa je močno spremenil klasično radiologijo. V nekaj letih smo popolnoma opustili filme ter prešli na digitalno tehnologijo – danes pacienti ne dobijo več rentgenskih slik s svojimi slikovnimi preiskavami, ampak CD-je. Aparati so povezani v bolnišnični informacijski sistem, zato je mogoče opravljeno preiskavo videti na kateremkoli v bolnišnično mrežo povezanem računalniku takoj po sami izvedbi. Tudi izvid, ki ga napišemo radiologi, je takoj dostopen zdravniku, ki je napotil pacienta na preiskavo. Informacije o preiskavi so dosegljive hitreje in enostavneje kot v preteklosti, kar pomembno izboljša obravnavo bolnikov.

Tudi sami klasični rentgenski aparati so z uporabo računalnikov veliko pridobili. Na sodobnih aparatih je mogoče slike naknadno obdelati, prilagajati in izboljšati. Zaradi tega se lahko izognemo dodatnim slikanjem, obenem pa povezanost aparatov v mrežo omogoča avtomatsko zbiranje podatkov, zaznavanje napak pri njihovem delovanju kot tudi stalen nadzor nad obsevanostjo pacientov.

Nastanek računalniške tomografije (CT) je bil neposredno povezan z razvojem računalnikov. Sir Godfrey Hounsfield je leta 1979 dobil Nobelovo nagrado za odkritje CT. Ta uporablja rentgenske žarke za nastanek globinskih slik, ki jih računalnik združi v prikaz notranjosti telesa. S pomočjo računalnikov je možno slike opazovati v katerikoli ravnini, prav tako so mogoče različne obdelave slik. Pri izdelavi programov za obdelavo slik uporabljajo podobne metode kot npr. Pixar pri izdelovanju risanih filmov in animacij.  Prvi CT-aparat v Sloveniji je bil nameščen leta 1980, zajemanje podatkov (slikanje) je trajalo tudi več minut, za obdelavo podatkov ter posebne projekcije pa so tedanji računalniki potrebovali tudi več kot 30 minut. Računalniki so od takrat veliko bolj zmogljivi, zato je obdelava podatkov veliko hitrejša. Spremenila se je tudi zasnova samega CT-aparata. Že spiralni CT je omogočil presvetlitev celotnega področja telesa brez izpuščenih delov. Povečevanje števila vrst detektorjev rentgenskih žarkov v CT-aparatu (današnji aparati imajo lahko 256 ali celo več vzporednih vrst detektorjev, imenujejo se večrezinski računalniški tomografi) je omogočilo hitrejše preiskave, prav tako lahko večina sodobnih aparatov deluje z dvojno energijo. Najsodobnejši CT-aparati, nekaj jih imamo tudi v Sloveniji, omogočajo zajem podatkov, potrebnih za prikaz srca v enem samem srčnem utripu. Hitrost aparatov omogoča prikaz struktur, ki se gibljejo, ter hiter zajem podatkov z velikih področij. Tako bolj invazivne radiološke metode nadomeščamo z manj invazivnimi CT-preiskavami – v zadnjih petnajstih letih se je število klasičnih angiografskih preiskav (preiskav ožilja, kjer je v arterijo treba uvesti kateter) zmanjšalo, povečalo pa se je število CT-angiografskih preiskav, pri katerih potrebujemo le venski kanal za vbrizganje kontrastnega sredstva. Hitri CT-aparati omogočajo tudi dober prikaz koronarnih (venčnih) arterij (slika 2), zato pričakujemo v prihodnje manj preiskav koronarnih arterij s katetri. Ločevanje struktur v telesu, ki podobno atenuirajo (oslabijo) rentgenske žarke, je navadno težavno. Preiskave z dvojno energijo izboljšajo ločevanje takih struktur – ločimo lahko med npr. kamnom v sečevodu ter kontrastnim sredstvom.  

Več v junijski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.