Gea

Ko roboti poprimejo za volan

Naša vozila se spreminjajo v pametna prevozna sredstva, ki so vedno bolj podobna omreženim osebnim računalnikom

Tekst: Aleš Kovačič

slika
Sodobni avtomobili, delno avtonomni, so zelo odvisni od številni senzorjev in tipal. Ti so za porajajočo se umetno inteligenco analogni človekovim čutilom.
Foto: arhiv Audi

Preden se poglobimo v vlogo umetne inteligence v avtomobilih jutrišnjega dne,  se je treba vprašati o razlogih oziroma procesih, ki so privedli do tega velikega paradigmatskega zasuka.

Razlogov za to je precej, vsekakor pa je eden od pomembnejših korenit generacijski razkorak. Doslej so bili namreč najbolj množični uporabniki (kupci) in snovalci vozil predstavniki t. i. baby boom generacije, ki se je rodila v letih obilja po drugi svetovni vojni. Dizajn, proizvodnja in ne nazadnje način uporabe avtomobilov so obenem odražali in krepili vrednote te generacije. Velika moč, drzne, izstopajoče poteze, izvrstne vozne lastnosti in sploh dobra zmogljivost so bile prioritete izdelovalcev vozil v prejšnjem stoletju, ki se danes, samo slabi dve desetletji po prehodu v 21. stoletje, zdijo ne samo arhaične, ampak celo odbijajoče, nekorektne in celo škodljive. Velika moč avtomobilskega motorja z notranjim zgorevanjem je namreč danes skorajda tako politično nekorektna kot seksistične pripombe. To pa zato, ker je zmogljivost bencinskega motorja nerazdružljivo povezana z izpusti škodljivih plinov in delcev, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv.  

Kot kažejo raziskave sociologov z ameriške univerze Berkeley, današnja mladina avtomobil pojmuje kot le še enega v vrsti koristnih pripomočkov. Za mlade so avtomobili oziroma natančneje osebno lastništvo avtomobila zastareli koncepti, neprimerno več jim pomenijo številne elektronske naprave (pametni telefoni, tablice ipd.) in aplikacije, s katerimi tvorijo novodobne družbene povezave. Zato strategi v avtomobilski industriji v zadnjem času vse bolj na glas govorijo o solastništvu vozil in njihovi avtomatizaciji.

Lastni avtomobil za generacijo milenijcev namreč ne pomeni več statusnega simbola, še manj gre za fetiš ali prestiž. Skratka, povsem v nasprotju s predstavami, s katerimi so živele praktično vse generacije od trenutka, ko je ameriški industrialec Henry Ford z modelom T človeštvo popeljal v dobo množične mobilnosti. 

Raziskave kažejo, da mladi lastništvo avtomobila razumejo kot nepotrebno navlako, breme in celo anahronizem, ki ne razširja obzorij ali približa oddaljene kraje, ampak nasprotno kot nekaj, kar to svobodo krati. To pa preko zastarelega razvojnega in poslovnega modela avtomobilske industrije ostro reže v samo bit kapitalističnega ekonomskega sistema, ki lastništvo stvari in storitev, torej konzumerizem, nosi v srcu svojega pogona. 

Morda je na prvi pogled presenetljivo, da je katalizator tektonskega premika k inteligentnim, okoljsko neoporečnim in skrajno utilitarnim avtomobilom mladina. Družbena skupina torej, ki se šele osebnostno in finančno osamosvaja, pa vendar s svojim alternativnim sistemom vrednot že pomembno preoblikuje svet. 

Imamo torej industrijo poltrajnih dobrin, ki sloni na ekonomiji obsega, kupci pa postopoma zavračajo poslovni model in končni produkt. Kaj storiti? Preprosto, avtomatizirati produkt in njegovo izdelavo ter vpeljati deljeno lastništvo. 

Več v junijski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.