Gea

Čuvaj, ki ni hlapec, a je gospodarju brezmejno vdan

Kraški ovčar je edina slovenska avtohtona pasma psa

Tekst: Katja Željan

slika
Čeprav je bila pasma po vojni z zgolj 40 primerki na robu izumrtja, imamo danes v Sloveniji med 800 in 900 kraških ovčarjev.
Foto: Blaž Vehovar

Velja za suverenega in inteligentnega psa, ki se nikoli ne pokori v služabnika, temveč veliko razmišlja in analizira vsako situacijo. Kot pastirski pes je moral namreč vedno dobro presoditi razmere, a je znal biti hkrati tudi poslušen. Če poznamo njegovo vedenjsko logiko in ga upoštevamo kot partnerja, potem z njegovo vzgojo in šolanjem ne bo težav, poudarjajo poznavalci, a dodajajo, da si pri tem psu le s spoštovanjem in z doslednostjo utrdiš avtoriteto. Kraškega ovčarja je treba ob vsaki priložnosti primerno izzvati, ga spodbuditi, mu vcepiti živahnost in navezanost na človeka ter previdno usmerjati njegovo čuječnost. In ker to ni samotar – v preteklosti je namreč imel številno družino v ovčjih čredah –, se na svojo družino močno naveže, do nje pa je nežen, zaupljiv in ljubezniv. Je torej družinski član, varuh naših dvorišč, zvest in nenadomestljiv družabnik ter nepodkupljiv zaščitnik. 

»Zakaj prav kraški ovčar? Najprej zato, ker je korekten pes, ki se izjemno naveže na svojega človeka. Drugič zato, ker se nikoli ne obrne proti človeku in članom družine. Tudi če je pri hiši še kakšna žival, jo bo sprejel brez težav, zelo dobro pozna tudi gospodarjeve prijatelje in sosede. Vendar pa bo imel tisti človek, ki se odloči za to pasmo, doma vedno mir. Tudi če bi okradli celo vas, tam, kjer živi kraški ovčar, nepridipravi zagotovo ne bodo stikali,« pravi Damjan Vitez, ki z edino slovensko avtohtono pasmo psov neprekinjeno živi že skoraj 35 let. 

Ta močni, srednje velik in skladno grajen mišičast (pastirski) pes z bogato dlako železno sive barve, ki ima za najizrazitejši okras glavo – ta je nekaj posebnega zaradi oči mandljaste oblike, z vseh strani lepo zaobljene lobanje ter gobca, ki je nekoliko krajši od lobanje in se proti smrčku zmerno oži  – ima dolgo zgodovino. Po nekaterih podatkih naj bi izvor kraškega ovčarja segal že v stari vek, in sicer v osmo stoletje pred našim štetjem. Starosta slovenske kinologije, mednarodni in evropski kinološki sodnik Miroslav Zidar, je v svoji knjigi O kraševcu iz leta 1990 med drugim zapisal, da se je na območju tedanje Ilirske pokrajine razvilo več pastirskih psov, do danes pa so se ohranile pasme kraševec, šarplaninec in tornjak. 

O tem, po kateri poti je kraški ovčar prišel na Kras, je več razlag. V izkopaninah Pompejev je bilo najdeno podobno okostje, presenetljiva je tudi podobnost s kavkaškim ovčarjem, čeprav je največja verjetnost, da so njegovi predniki pasli ovce v grških pokrajinah. Kot meni Miroslav Zidar, ki je o tej pasmi izdal dve strokovni knjigi – poleg že omenjene še knjigo Kraševec leta 2011 – se je kraški ovčar najverjetneje razvil iz grškega molosa in bil kasneje križan s psi slovanskega izvora, psi Rimljanov ali Ilirov, mogoče pa kar vseh treh, kar nakazuje tudi razvoj vseh drugih balkanskih pastirskih psov. Prva omemba kraških ovčarjev je sicer povezana z Lipico, saj je oskrbnik Franc Jurko leta 1558 nabavil nekaj močnih in ostrih psov s Krasa za varovanje plemenskih kobil. O tej pasmi psov je nekoliko kasneje pisal tudi Janez Vajkard Valvasor. »Izmed psov, kakor jih imenuje Kranjec – pes, Kranjska tudi nima najslabših. Zlasti ob rečici Pivki goje velike in močne pse, ki utegnejo volku čvrsto pretresti kožuh. Zato jih pastirji vedno vodijo s seboj.« 

Kot zanimivost velja omeniti, da je imel kraški ovčar v preteklosti več imen. Njegovo najstarejše ime je bilo brek in sega še v čas preseljevanja Slovanov. Ime čič se je uveljavilo v 19. stoletju, uporabljali pa so ga na območju Čičarije. Na začetku 20. stoletja so ga tuji kinologi imenovali istrijan. Leta 1939 je bila pasma mednarodno priznana pod imenom ilirski ovčar; takrat je bilo v rodovno knjigo vpisanih 54 psov te pasme. Poimenovanju kraški oziroma istrski ovčar so se slovenski kinologi namreč takrat izognili zaradi italijanske uprave Krasa in Istre. Prizadevanja za priznanje kraškega ovčarja so tekla več desetletij, pod tem imenom so ga priznali šele leta 1968. 

Več v majski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.