Gea

Trije superprevodni skoki

Na slovitem Massachusettskem inštitutu so z dvema plastema grafena, upognjenima pod posebnim kotom, uspeli doseči superprevodnost pri sobni temperaturi – Na univerzi v Marylandu identificirali novo vrsto superprevodnosti – Skupina slovenskih raziskovalcev je odkrila, da superprevodnost ni vedno brez upora

Tekst: Silvestra Rogelj Petrič

slika
Superprevodnost obeta revolucijo pri transportu, na primer pri super hitrih vlakih.
Foto: Shutterstock

Ko bi morali izbrati, kaj je v minulem stoletju najbolj spodbujalo raziskovalno vročico (ali pa mrzlico), bi se vsaj v fiziki visoko uvrstila superprevodnost. Ta pojav, pri katerem električna upornost nekaterih snovi pri zelo nizki temperaturi praktično izgine ali pa je magnetno polje iz njih povsem izrinjeno,  je velik izziv fizikom tudi v tem tisočletju. Intenzivno ga raziskujejo v praktično vseh vodilnih raziskovalnih inštitutih in univerzah, saj ima superprevodnost izjemne uporabne možnosti – če bi znanstvenikom seveda uspelo rešiti problem nizke temperature.  

V preteklih sto letih so bili dosežki na področju razumevanja superprevodnosti nagrajeni z več Nobelovimi nagradami, a njen »prevod« v uporabo se še vedno bolj ali manj ubada s prvimi koraki. Prav v zadnjih nekaj tednih pa smo, tako je vsaj videti, priča kar trem velikim skokom naprej. 

Prvi se je zgodil v začetku marca, ko je ugledna revija Nature objavila dva članka o potencialno revolucionarnem dosežku fizikov na slovitem Massachusettskem inštitutu za tehnologijo (MIT), konkretno fizika Pabla Jarillo-Herere in njegovih sodelavcev. Tem je z dvema plastema grafena, upognjenima pod posebnim »čarobnim« kotom, uspelo doseči superprevodnost pri sobni temperaturi. 

Druga dva sta se odvila v prvem tednu aprila, ko je revija Science Advances objavila članek o prav tako potencialno revolucionarnem dosežku raziskovalcev z Univerze v Marylandu – ti so pod vodstvom Hyunsooja Kima odkrili superprevodnost v materialu, kjer je ne bi pričakovali. In v isti reviji je izšel tudi članek, s katerim je delček v mozaik  znanega delovanja superprevodnosti prispevala tudi skupina slovenskih raziskovalcev pod vodstvom Dragana Mihailovića z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani.  

Več v majski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.