Gea

Po poteh judovskega misticizma

Tradicionalni Judje verjamejo, da je kabala temelj vseh svetovnih religij, filozofij, znanosti, umetnosti in političnih sistemov

Tekst: Polona Frelih 

slika
Vse od 16. stoletja velja za središče kabale judovsko sveto mesto Cfat, najvišje ležeče izraelsko mesto. 
Foto: Shutterstock

Preden sem se lotila pisanja, sem naredila kratek test. Peščico svojih prijateljev sem povprašala, ali vedo, kaj je to kabala. V najboljšem primeru sem dobila odgovor, da gre za nekakšno tajno ložo, ki si z intrigami prizadeva za oblast, ob njeni omembi pa je večina pomislila tudi na Madonno, ki je kabalo »spremenila« v popkulturni fenomen. 

Zmotnih predpostavk in poenostavljanj je še precej več. A glavno sporočilo več tisoč let starega judovskega misticizma je, da smo na zemlji zato, da se učimo, duhovno rastemo in se razvijamo. Zato smo v življenju postavljeni pred najrazličnejše preizkušnje, ovire in probleme – gre za naše naloge in lekcije, ki jih moramo osvojiti, če želimo postati najboljša izvedba samih sebe. Kabala daje napotke, kako te preizkušnje bolje razumeti in jih uspešno premagati. 

Vse od 16. stoletja velja za središče kabale judovsko sveto mesto Cfat, znano tudi pod imeni Safed, Safad, Zefad, Safes, Zfat in Tzfat, kar je posledica bodisi različnih izgovarjav bodisi različnih zgodovinskih obdobij, v katerih so najvišje ležečemu izraelskem mestu vladali različni vladarji. Judovska kultura pozna poleg Cfata še tri sveta mesta: Jeruzalem, ki si ga lastijo tako judje kot muslimani in katoličani, Hebron, ki leži na območju palestinske uprave v biblični regiji Judeja, ter Tiberijo, mesto ob Tiberijskem jezeru, ki je bilo nekoč prestolnica Galileje. 

Med prvim obiskom Cfata sem takoj pomislila na muzikal Goslač na strehi, o težavah revnega judovskega mlekarja v carski Rusiji, s katerim nas je v  kampusu univerze v Čikagu seznanjal judovski kolega Jaron. Zaradi tlakovanih ulic v labirintu Starega mesta, kamnitih stopnišč, razpadajočih kamnitih hiš s turkiznimi vhodi, starodavnih sinagog, predvsem pa hasidskih Judov v tradicionalnih črnih oblekah in klobukih, izpod katerih so kukali kodri oziroma »pejoti«, sem se počutila, kot da potujem v času in sem se znašla v judovskem getu več stoletij v preteklosti. Še sreča, da se je po starih mestnih ulicah sprehajala tudi mladina, sicer prav tako v tradicionalnih oblačilih, a so nekateri prenašali srfe in kajte, drugi pa prenosne računalnike. Cfat zaradi mešanice starodavnega in sodobnega deluje kot filmska kulisa iz nadrealističnega filma.  

Več v marčni reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.