Gea

Avsenikova glasba

Brata Slavko in Vilko sta svojo glasbo poimenovala narodno-zabavna

Tekst: Metka Pušenjak

slika
Avseniki so leta 1955 postal vzhajajoča zvezda na področju narodno-zabavne glasbe pri nas. Istega leta je nastala tudi t. i. viža stoletja Na Golici.
Foto: arhiv MKZ

 Narodno-zabavna glasba se je v slovenskem prostoru pojavila v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je oblikovala priljubljena radijska oddaja Četrtkov večer domačih pesmi in napevov in je poleg priredb ljudskih pesmi predstavljala še nove godce in pevce. Na začetku so bili to predvsem harmonikarji, ki so izšli iz domače glasbene tradicije ali pa so bili nekateri takrat že uveljavljeni godci, kot na primer Avgust Stanko. Ti so bili s svojimi glasbenimi priredbami in novimi skladbami nekakšni predhodniki nove smeri – narodno-zabavne glasbe, ki pa je svoj začetek, razvoj in razcvet doživela prav z Ansamblom bratov Avsenik.  

S svojimi začetnimi nastopi pred več kot šestdesetimi leti so Avseniki dali vedeti, da prinašajo v takratno dojemanje ljudske in po njej prirejene glasbe nekaj popolnoma novega. Brata Slavko in Vilko iz Begunj na Gorenjskem sta pri ustvarjanju polk in valčkov izhajala iz tradicije slovenske ljudske glasbe, ki jo je posebej zaznamovala in oblikovala Slavkova avtorska nota. Njuna glasba se je s svojo estetiko priljubila široki množici poslušalcev pri nas in v tujini. 

Že v rosni mladosti so v Slavku neizbrisni pečat pustile diatonična in kromatična harmonika ter citre, ki jih je igrala sestra. Takratni vaški organist Ciril Zrnec je v obeh bratih  takoj prepoznal velik glasbeni talent. Staršema je uspelo usmeriti Vilka v glasbeno izobraževanje, Slavko pa se nikakor ni hotel učiti glasbene teorije. Nekoč je tudi sam povedal, da raje dela doma na kmetiji in igra harmoniko po posluhu. Kot izjemno muzikalen otrok in mladostnik je Slavko glasbo zares dojemal predvsem slušno in skladbe, ki jih je takrat slišal po radiu, je znal takoj zaigrati. Na njegovo glasbeno ustvarjanje je vplivalo prepletanje zvočnih vtisov od godčevske glasbe do najrazličnejših napevov in šlagerjev, od slovenske ljudske do češke in avstrijske glasbe, kjer je posebej oboževal operetno glasbo in t. i. schrammelmusik Johanna Schrammla. 

Njegov brat Vilko, ki je postal akademski glasbenik, je vse življenje skrbel za bratove aranžmaje in je po zgledu takratne popularne zabavne glasbe v ansambelsko igro začel uvajati inštrumente, kot sta bili kitara in trobenta, s čimer je poživil muziciranje ansambla. Ta novost je prinesla veliko svežino v takratno ljudsko oziroma narodno glasbo. Brata sta jo poimenovala narodno-zabavna glasba. 

Izjemen glasbeni dar bratov in njuno odlično sodelovanje od začetnega glasbenega snovanja, ustvarjanja novih melodij in ritmov do oblikovanja ansambelske zasedbe in izvirnih aranžmajev  je prineslo Ansamblu bratov Avsenik mednarodno slavo. Brata sta najprej ustanovila trio, ki je prerasel v kvartet in kasneje v kvintet ter se dokončno oblikoval in poimenoval v zasedbo Ansambel bratov Avsenik.

Več v marčni reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.