Gea

Najbolj smrtni so tisti virusi, ki se na človeka še niso prilagodili

Poznamo okrog 5000 različnih vrst virusov, še vedno pa jih je veliko močno razširjenih, ki jih sploh ne poznamo

Tekst: Katja Željan

slika
Humani papiloma virus (HPV) povzroča HPV-infekcijo, spolno prenosljivo bolezen. Po nekaterih ocenah naj bi najmanj  80 odstotkov deklet med 18. in 25. letom med spolnim odnosom prišlo v stik s tem virusom. 
Foto: Shutterstock

Trenutno poznamo okrog 5000 različnih vrst virusov, ki se po ugotovitvah doc. dr. Martine Bergant Marušič, ki na Univerzi v Novi Gorici vodi podiplomski študijski program molekularne genetike in biotehnologije, po zemeljski obli lažje širijo zaradi globalizacije, mobilnosti in razvitega letalskega prometa. Kljub temu ni realno pričakovati, da bi v prihodnje prišlo do drastičnega povečanja števila novih virusov. 

Veliko nevarnejši je pojav virusov, ki jih  poznamo že dolgo, a se je stopnja precepljenosti proti njim v zadnjih letih občutno zmanjšala. Poleg tega marsikateri virus danes dobimo od živali. Takšna primera sta denimo ebola in ptičja gripa. Ker so živali vedno bolj prisiljene, da živijo blizu ljudi, je tudi verjetnost za prenos virusov na človeka večja,« je prepričana znanstvenica, ki se sicer ukvarja predvsem z vprašanjem, kako se virusi premikajo po človeških celicah.    

Viruse poznamo zlasti kot povzročitelje številnih bolezni. Okužijo lahko vse vrste živih bitij, od bakterij, gliv, rastlin in živali. Virusom, ki okužijo bakterije, pravimo bakteriofagi. Nekateri virusi organizmu ne naredijo večje škode, nekateri pa sprožijo hude bolezni. Virusi povzročajo herpes, črne koze, rumeno mrzlico, hepatitis A, klopni meningitis, mumps, ošpice, steklino, prehlad, gripo ipd. Virusi in bakterije povzročajo okužbe, ki so še posebej pogoste pozimi. Čeprav so simptomi pogosto podobni pri eni in drugi vrsti okužbe, so med njimi vseeno pomembne razlike. Virusi so približno stokrat  manjši od bakterij, za razmnoževanje pa potrebujejo »gostujoče« celice, to pomeni žive celice, ki jih okužijo, saj sami nimajo celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Nasprotno pa so bakterije sposobne samostojnega razmnoževanja. Živijo tako znotraj človekovega telesa kot zunaj njega. Večina od njih je popolnoma neškodljiva, nekatere so celo koristne, medtem ko druge povzročajo bolezni. Virusne in bakterijske okužbe se širijo na zelo podoben način: s kašljanjem in kihanjem, z dotikom rok, s prijemanjem hrane z umazanimi rokami, s telesno tekočino (kri, slina …). Če se bakterijska obolenja praviloma zdravijo z antibiotiki, ki učinkujejo na točno določene vrste bakterij, pa antibiotiki na viruse ne učinkujejo, zato je zdravljenje prepuščeno imunskemu sistemu posameznika. Najboljša preventiva so zagotovo cepiva, ki telesu pomagajo do hitrejše in učinkovitejše obrambe pred virusi. 

Več v marčni reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.