Gea

Selfi Dublin

»Irsko sem si na podlagi literature vedno predstavljal kot deželo trdega življenja, trmastih in borbenih ljudi«

Tekst: Vinko Möderndorfer 

slika
Ilustracija Vinka Modernorferja

Zakaj Irska? Kaj vem. Vedno sem si želel tja. Mogoče zaradi viskija. Najbrž pa zaradi literature, odlične irske dramatike, ki se mi je zdela vedno zelo slovenska. V slovenskih gledališčih smo igrali veliko irskih dramatikov. V Mali drami že deset let in več igrajo odlično igro Conorja McPhersona Jez, ki se dogaja v irski krčmi, kjer si ljudje pripovedujejo zgodbe. Igra je čudovit preplet humorja in trpkosti, ali kot bi rekli, posebnega irskega značaja. V davni preteklosti je v ljubljanski Drami blestela igra Talec dramatika Behana in še in še bi lahko našteval. 

Irsko sem si na podlagi literature vedno predstavljal kot deželo trdega življenja, trmastih in borbenih ljudi, ki so skozi dolgo zgodovino z angleškim kraljestvom bíli bitke za samostojnost in si jo v začetku dvajsetega stoletja končno tudi izbojevali. Tudi v tem so se mi zdeli Irci vedno podobni Slovencem. Nad Irsko sem se navdušil tudi zaradi odličnih irskih filmov, ki so svoj vrh dosegli v poznih osemdesetih in kasneje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; predvsem takrat, ko je irska država izdatna povečala sredstva za irski film in so v irski filmski umetnosti kraljevali odlični režiserji in pisatelji. Predvsem moj najljubši pisatelj in režiser  Neil Jordan (filmi: Igra solz, Mona Liza, Michael Colins itd.). Kasneje je Neil Jordan postal irski minister za kulturo in umetnost je zacvetela, in to ne samo filmska. Seveda je tu še veličastna irska literatura, proza in predvsem poezija, ki me je navdahnila, da sem poleti 2017 sedel na letalo in odletel v Dublin. Pisatelji in pesniki irskega rodu, Samuel Ferguson, Thomas Osborne, Joseph Campbel, William Yeats … in še mnogi drugi, ki so ustvarili najboljša in najpomembnejša dela irske literature, so mi desetletja vzbujali željo, da bi videl in spoznal njihovo deželo. Kot na primer tudi radikalni pisatelj in gledališčnik Beckett, pa seveda Joyce, čigar pisanje je spremenilo svet literarne umetnosti. Mnogi od njih so živeli zunaj Irske, na primer slavni Oscar Wilde pa Bram Stoker in Sheridan Le Fanu. Nekateri so se poredko vračali v domovino in so ustvarjali drugje, pa vendar so to bili Irci, ki so s svojim irskim temperamentom oplemenitili svetovno umetnost. 

V marsičem so se mi Irci vedno zdeli podobni Slovencem. Tudi Slovenci smo, glede na maloštevilnost, izjemno nadarjeni, tudi mi smo dolgo hrepeneli po svoji lastni, nacionalni državi. Dobili smo jo sicer na lažji in manj krvav način kot Irci, pa vendar so podobnosti očitne. No, morda nismo tako trmasti in pokončni, kot znajo biti Irci, ki s hlapčevstvom nimajo problemov, pa vendar, podobnosti je bilo dovolj, da sem se namenil na Irsko.
 
Pa še nekaj je bilo razlog za moj štirinajstdnevni izlet: ne maram vročine. Všeč so mi hladni kraji. Leto pred potovanjem na Irsko sem bil na Norveškem, še leto prej na Škotskem. In storil sem prav. Med potovanjem po Irskem sem vsake toliko pobrskal po internetu, da bi preveril, ali Slovenija še obstaja, ali politiki še rovarijo drug proti drugemu, ali v moji deželi še tako vztrajno rinejo umetnost v skrajni kot narodovega življenja … in mimogrede sem izvedel tudi, da je v moji domovini štirideset stopinj Celzija vročine, medtem ko sem se po Irskem vozil v prijetnem hladu osemnajstih stopinj. Tudi to je bil eden od pomembnih razlogov, zakaj na Irsko.

Več v januarski števili revije Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.