Gea

Odpiranje »okna« v žive molekule

Nobelova nagrada za kemijo 2017: za razvoj krioelektronske mikroskopije, revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah

Tekst: Silvestra Rogelj Petrič

slika

Ko so raziskovalci začeli sumiti, da je virus zika povzročil epidemijo novorojenčkov s poškodbami možganov v Braziliji, so uporabili krionsko mikroskopijo, da bi ugotovili, kakšen je ta virus. V nekaj mesecih so nastale tridimenzionalne slike virusa pri atomski ločljivosti, raziskovalci pa so lahko začeli iskati potencialne tarče za farmacevtske izdelke.

V biokemiji so dolgo obstajale obširne lise nevidnega, saj do nedavnega nismo imeli tehnologije, ki bi bila sposobna odpreti pogled v življenje na molekularni ravni. Tako je bilo vse do razvoja krioelektronske mikroskopije. Tej je v zadnjih letih uspelo odpreti pogled v procese, ki jih pred tem nismo bili sposobni videti, so pa odločilnega pomena za osnovno razumevanje kemije življenja. Zato ni presenetljivo, da je odbor za Nobelove nagrade letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo namenil prav razvoju krioelektronske mikroskopije.  Dobili so jo trije znanstveniki: 75-letni Jacques Dubochet iz Švice z Univerze v Lausanni, 77-letni Joachim Frank, rojen v Nemčiji, sicer pa ameriški državljan in profesor na Kolumbijski univerzi v New Yorku, in 72-letni Škot Richard Henderson z Univerze Cambridge v Veliki Britaniji, in sicer za prispevek k razvoju krioelektronske mikroskopije, ki omoča določanje strukture biomolekul v raztopinah. Prav po zaslugi njihovega pionirskega dela lahko raziskovalci danes zamrznejo molekule sredi gibanja in opazujejo procese, ki jih pred tem niso še nikoli videli in ki so ključnega pomena za razumevanje kemije življenja in za razvoj našega obvladovanja teh procesov oziroma za razvoj zdravil, s katerimi lahko popravimo motnje v teh procesih.

»Po zaslugi metode, ki so jo razvili dobitniki letošnje Nobelove nagrade za kemijo, utegnemo kmalu razpolagati s podrobnimi slikami zapletenih dogajanj v živih molekulah v atomski resoluciji,« je v obrazložitvi nagrade poudaril odbor za Nobelove nagrade. 

Dosežki letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade za kemijo namreč omogočajo, da lahko zdaj drugi znanstveniki rutinsko določajo tridimenzionalno strukturo biomolekul. Metoda, ki so jo razvili, omogoča hitro zamrznjenje biomolekul v naravnem stanju brez uporabe barvil ali fiksativov. Po zaslugi tega lahko znanstveniki zdaj preučujejo najmanjše podrobnosti celičnih struktur, virusov in beljakovin. Zato po mnenju odbora za Nobelove nagrade ta metoda odpira novo obdobje v razvoju biokemije.

Več v decembrski številki revije Gea (2017)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.