Gea

Ballets Russes kot revolucija v baletu

Ruski balet se je v svojem več kot 300-letnem delovanju razvil v fenomen svetovne kulture

Tekst: Polona Frelih

slika

Predstava Hrestač ni blagovna znamka samo v Rusiji, pač pa po vsem svetu, kar je zasluga legendarnega koreografa Georgea Balanchina. Foto: Shutterstock

Ruska baletna tradicija sodi med najbolj vplivne na svetu, saj se je ballet russe, kot ruskemu baletu v francoščini pravijo poznavalci, v svojem več kot 300-letnem delovanju razvil v fenomen svetovne kulture. »V Rusijo klasični balet ni prišel kot zabava, pač pa kot standard fizičnega komuniciranja, ki ga je treba posnemati in internalizirati,« je Američanka Jennifer Homans zapisala v delu Apolonovi angeli: zgodovina baleta. (Apollo's Angels: A History of Ballet ). Ruski car Peter Veliki v Rusijo baleta torej ni pripeljal kot razvedrilo za široke množice, pač pa, da bi ustvaril novo Rusijo, z novimi, bolj kultiviranimi prebivalci.

Prva baletna šola je v Rusiji nastala leta 1740, in to v carski prestolnici Sankt Peterburg, poimenovali pa so jo Carska šola baleta. V delu Balet in moderni ples: Podrobna zgodovina (Ballet and Modern Dance: A Concise History) je Jack Anderson o njej zapisal: »Gre za baletni ansambel, s katerim se ne more primerjati noben drug na svetu. Najbolj prestižni so seveda tisti ansambli, ki so povezani z državnimi gledališči. Direktorje omenjenih gledališč je imenoval car osebno, vsi plesalci pa so bili v nekem smislu carjevi služabniki. V gledališču je občinstvo iz spoštovanja stalo vse dotlej, dokler v ložo ni vstopil car. Balerine so se najprej poklonile carju, nato direktorju gledališča, šele potem pa ostalemu občinstvu.«

Širokim množicam so baletna gledališča postala dostopna v začetku 19. stoletja, ko so v njih postavili t. i. rajok oziroma rajsko galerijo, ki je bila v nasprotju z zvenečim imenom zgrajena iz preprostih desk, kar je močno znižalo ceno vstopnic, zato so si jih po novem lahko privoščili tudi običajni prebivalci. 

Več v decembrski številki revije Gea (2017)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.