Gea

Zapostavljena grožnja

Tujerodne invazivne rastlinske in živalske vrste že vrsto let uspešno prodirajo in osvajajo vso Evropo in marsikje izrinjajo avtohtono favno in floro

Tekst: Silvestra Rogelj Petrič

slika

Nekateri tujerodni organizmi, na primer večbarvna azijska pikapolonica in argentinska mravlja, svoje sorodne in domače avtohtone vrste preprosto iztrebijo. Foto: Shutterstock

Ena izmed posebnosti naše države, v glavnem po zaslugi geografskih značilnostih, je izjemno bogata biološka pestrost. Po biotski diverziteti, kot strokovno označujemo pestrost rastlinskih in živalskih vrst na določenem območju, je Slovenija v samem svetovnem vrhu, ob boku držav s širnimi, še dokaj nedotaknjenimi pragozdovi z raznoliko neokrnjeno naravo. Slovenija v biološki pestrosti narave prednjači ne le zaradi naravnih danosti, pač pa tudi zaradi strokovne obravnave njenega ohranjanja, pri čemer smo lahko za zgled tudi finančno močnejšim državam.  

Strokovnjaki ugotavljajo, da smo za zdaj še kos apetitom po novih zazidljivih zemljiščih in drugih posegih v naravni prostor, ki veljajo za glavno grožnjo biološki pestrosti našega planeta. Toda ali bomo kos tudi nevarnosti, ki grozi biološki pestrosti? Ta je trenutno na drugem mestu, a se, marsikje neprepoznana, uspešno pomika v ospredje.

Prevečkrat neopažena in zato še posebej nevarna
Govor je o tujerodnih invazivnih rastlinskih in živalskih vrstah. Te že vrsto let uspešno prodirajo in osvajajo vso Evropo in marsikje izrinjajo avtohtono favno in floro.

Po definiciji so tujerodne invazivne vrste tiste rastline in živali ali njihova semena oziroma katerikoli del organizma, ki lahko preživi in je sposoben razmnoževanja ter je namerno ali nenamerno vnesen v okolje, kjer ga prej ni bilo. V novem okolju pa njihova ustalitev in širjenje ogrožata ekosisteme, habitate in vrste, ki že od nekdaj živijo v tem okolju .  

Še pred dvema desetletjema za njih skorajda nismo vedeli, v letih po prelomu tisočletja pa so se mnoge med njimi ‒ medtem ko jih nismo opazili ‒ tako razbohotile, da danes predstavljajo velik problem. 

Podatki Evropske komisije, ki je zato pred nekaj leti oblikovala in sprejela posebno strategijo boja proti tem organizmom, kažejo, da na primer sive veverice kot novi prišleki že deset let preganjajo svoje sorodnike, domorodne rdeče veverice v Italiji in Veliki Britaniji, in obenem širijo bolezni. Podobno trikotničarke ali potujoče školjke uspešno in eksplozivno osvajajo številne vode po vsej Evropi in povzročajo škodo. V vodnem bazenu reke Ebre v Španiji vsako leto povzročijo za okoli dva milijona evrov škode. Podobna slika je tudi v Sredozemskem morju, kjer morske alge iz Azije uničujejo rastišča morske trave. 

Velike težave danes povzroča tudi severnoameriški signalni rak. V Avstriji, kjer so ga leta 1973 naselili v potoke, da bi nadomestili domače rečne rake, ki jih je pomorila račja kuga, so se ga razveselili. A kmalu je prišlo razočaranje: ribiči in biologi so ugotovili, da je že sicer izginjajoče evropske rake še bolj ogrozil, saj širi račjo kugo, na katero pa je sam odporen, in tako v evropskih potokih zdaj še bolj iztreblja že tako redke rake domorodce. 

Podobno se je zgodilo z njegovim botaničnim rojakom, severnoameriškim vodnim popnjakom, ki se je najprej pojavil v Veliki Britaniji in tam s preraščanjem dna rek, jezer in kanalov otežil plovbo. Še pred koncem tisočletja se je razširil tudi na Nizozemsko, čez nekaj let pa od tam naprej v zahodne dele Nemčije. 

Našteli bi lahko še mnogo zgodb o številnih drugih tujerodnih rastlinah, ki so v Evropo prišle bolj ali manj neopazno, zaznali pa smo jih šele takrat, ko so se že namnožile in začele povzročati težave. 

Več v septembrski številki revije Gea (2017)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.