Gea

Slovenski ponos

Gonilna sila Elanove zgodbe je smučarski navdušenec Rudi Finžgar – Elanove smuči so plod izvrstnega sodelovanja med razvojnim oddelkom in mojstri

Gregor Šket

slika

Ročno delo je že od nekdaj glavna esenca izdelkov iz Begunj. In kljub številnim modernim strojem, ki so jim v zadnjih letih priskočili na pomoč, glavna opravila še vedno potekajo ročno. Foto Klemen Razinger

Skoraj vsak narod, vsaka država ima osebo, izdelek ali znamko, ki tamkajšne prebivalce navdaja s ponosom. Tudi Slovenci jo imamo. Smuči Elan. »Prva beseda najmlajših Slovencev naj ne bo mama, ampak RC Elan,« so Lačni Franzi že zdavnaj zadeli bistvo. A Elan še zdaleč ni samo slovenski narodni ponos. Znam­ka iz Begunj na Gorenjskem je inovator, ki je v svoji sedemdesetletni zgodovini s svojimi izumi pogosto na novo napisal smučarske standarde.

Uradno se je vse skupaj začelo 24. septembra 1945. V resnici pa se Elanova zgodba začenja že desetletje ali dve prej. Njena gonilna sila je smučarski navdušenec Rudi Finžgar. Podobno kot pri vseh velikih zgodbah je tudi pri njegovi goreča strast glavna sestavina. Ta neverjetni splet veselja, otroško žarečih oči, spretnih rok, pametne glave, neprespanih noči in tistega pri­jetnega vznemirjenja dela čudeže. Vsi ti procesi so se dogajali tudi v duši, glavi in telesu Rudija Finžgarja. Znal je stvari, o katerih se drugim ni niti sanjalo. Videl je daleč v prihodnost. Pred­vsem pa se ni ničesar bal. Upal si je, nikoli se ni ustavil, vedno je jasno videl končni cilj. Zato je ovire, ki so se pojavljale na poti, brez večjih težav obdeloval sproti. Bil je prepričan, da nič ni nemogoče. Finžgar je bil tipičen Gorenjec. Bil je utelešenje gorenjske trme, vztrajnosti, marljivosti, delavnosti in iznajdljivosti.

In jasno, bil je zaljubljen v zimo, sneg in smučanje, predvsem v smučarske skoke. V Kropi se je v de­lavnici svojega očeta izučil za mizarja. Izdeloval naj bi mize, stole in drugo pohištvo, a v resnici so po njegovi glavi rojile druge misli. Zanimale so ga smuči, zanimalo ga je, kako se krivi les ... Če si v tistem času znal narediti smuči, je bila to velika reč. Bil si glavni frajer daleč naokoli. In Finžgarju je bilo kot odličnemu skakalcu več kot jasno, kakšne so dobre smuči. Ko je bil prepričan, da je njegovo znanje dovolj raznovrstno, si je sposodil 300 takratnih dinarjev, da je lahko nabavil jesenov les in začel ustvarjati smučke, ki so bile prave umetnine. Nad njimi so bili vsi navdušeni. Pred njegovo delavnico se je skorajda vsak dan pojavil kakšen smučarski zanesenjak, ki si je želel smuči s Finžgarjevim podpisom.

Več v januarski reviji Gea (2017)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.