Revija Gea
Izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za radovedne bralce vseh starosti in za vso družino.
Gea spodbuja vseživljenjsko radovednost
Starost: | Za vso družino od starejših osnovnošolcev naprej |
Obseg: | 76 strani |
Izhaja: | Vsako prvo sredo v mesecu |
Edicije: | Na leto izide 12 številk |
Aktualno in globalno
Prinaša aktualne naravoslovne in družboslovne teme z vsega sveta.
Razumljivo in tehtno
Poljudno predstavlja znanost in tehnologijo, tudi v intervjujih s slovenskimi znanstevniki.
Idealna za popotnike
Ponuja ideje za družinske izlete in potovanja, odlične potopise ter intervjuje.
Avtorsko in strokovno
Vrhunski avtorji z različnih področij pritegnejo bralce različnih starosti.
Revijo Gea bere cela družina
Vir informacij za mlade
Gea je polna raznolikih in preverjenih informacij ter odličnega slikovnega gradiva.
Podarite si zakladnico zgodb
Ko se življenje umiri in imamo končno čas zase, je Gea zakladnica zgodb o svetu, življenju, naravi in nas sami.
Vir navdiha za popotnike
V reviji Gea so objavljeni vrhunski potopisi, v njej najdete poglobljene predstavitve najrazličnejših kotičkov sveta.
V aprilski številki ne spreglejte
Premik k virtualnemu
Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter digitalne inovacije poganjajo revolucijo, ki že nekaj časa spreminja način razmišljanja, obnašanje, komunikacijo, delo in tudi izobraževanje. Spremembe so v primerjavi s podobnimi tektonskimi premiki v preteklosti veliko bolj nagle, zato je tudi pričakovan razkol med navdušenjem in strahom pred novimi načini bivanja, učenja in ustvarjanja precej globok.
Zamisli o umetnem ohlajevanju planeta
Umetno ohlajevanje planeta ni več vprašanje. Globalna prizadevanja za nadzor izpustov toplogrednih plinov so se očitno izkazala kot neuspešna in znanstveniki – in politiki – z vseh koncev sveta se sprašujejo samo še, kako najučinkoviteje ohladiti ali bolje preprečiti nadaljnje segrevanje pregrete Zemlje. Pri tem se zatekajo k še včeraj nepredstavljivim tehnikam za hlajenje planeta, kot sta denimo zlivanje hladilne tekočine v morje ali brizganje odsevnih delcev na nebesni svod.
Trnova pot
Američanka Andrea Ghez je postala prva ženska z Nobelovo nagrado na področju astrofizike, nagrado pa je dobila leta 2020. Prof. dr. Andreja Gomboc med najvidnejšimi astronomkami današnjega trenutka omenja še Carole Mundell (1969–), ki je lani maja postala prva znanstvena direktorica Evropske vesoljske agencije.
Nujno je ohraniti divje opraševalce
Ko pomislimo na žuželke, ki človeku pomagajo do hrane z opraševanjem, se najprej spomnimo (medonosne) čebele. Ne brez razloga; ta živalica dejansko poskrbi za manj kot polovico opraševanja rastlin in za njo zna človek kar dobro poskrbeti. Drugače je z divjimi opraševalci – v Sloveniji, bogati z biodiverziteto, je samo divjih čebel več kot 570 vrst – ki opravijo več kot polovico težaškega dela. Dobrega jim ne vračamo z enako mero, pač pa čedalje bolj ožimo in onesnažujemo njihov življenjski prostor, opozarja dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, čmrljar in nekdanji čebelar.
Ni vse zlato, kar se sveti
V starem Egiptu je kovina, ki se ne stara, veljala za meso boga sonca Ra, zato je ni mogel posedovati nihče razen faraonov. Zlato je tako redko, da na svetu v eni uri vlijejo več jekla, kot je bilo zlata v celotni zgodovini človeštva. Čeprav je redko, ga najdemo na vseh celinah, po merilih vesolja pa je eden najpogostejših elementov.
Kako so živeli v srednjem veku
»Z geofizikalnimi meritvami želimo ugotoviti, kje so še vidne stare strukture, da bi dobili predstavo, kakšno je to naselje bilo,« izpostavi dr. Tomaž Nabergoj, kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka v Narodnem muzeju Slovenije, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, ki nas je tudi popeljal po novi razstavi. Pismo iz leta 1473, ki govori o uničenju Gutenwerda in ga hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku, je izjemen zgodovinski vir in izhodišče zgodbe o odkritju tega opuščenega srednjeveškega trga.
Iz industrijske v zeleno destinacijo
Okrožje Porurja ali dolina reke Ruhr v Nemčiji velja za industrijsko območje, ki se je rekordno hitro transformiralo v zeleno oazo. Zaradi hitrosti preobrazbe in uspeha, s katerimi so se onesnaženi kraji preoblikovali, postavljajo regijo za zgled. To velja tudi za glavno mesto Essen, ki ga je nemški podjetnik Alfred Krupp, ustanovitelj enega največjih jeklarskih koncernov v Nemčiji, po letu 1811 spremenil v prestolnico jekla.
Terapija ali cirkus?
Najbrž lahko le na Tajskem naletiš na slonje glasbenike. V zavetišču Lampang so že pred desetletji ustanovili slonji glasbeni ansambel, ki obiskovalcem zaigra kakšno svojo skladbo. Glasbene skupine so bile nekoč del terapije, so pa nato druga zavetišča to posnemala, a predvsem v cirkuške namene. Dokaz, da so sloni zelo dojemljive in pametne živali, je tudi njihova sposobnost natančnega slikanja s čopiči na papir. Njihovi učitelji in vodniki mahudi jim dajo čopič v trobec in jih potem pri ustvarjanju umetnin nežno usmerjajo.
Od Valvasorja do Prešerna, #62/100
»Ne grem, kar pojdi sama,« je bil vztrajen moj pravzaprav vsestranski sopotnik. Tokrat noben moj argument ni bil dovolj dober in naposled sem se sprijaznila, da se bom na Stol (2237 m), najvišji vrh Karavank, usedla čisto sama. Dvonožniku se ne ljubi, za črnega, sicer zelo fit štirinožca sem ocenila, da je glede na napovedane temperature načrtovana tura prenaporna, pasja gospa pa je celo na bolniški.
Čokoladna in … medena
Aprila smo is za izletniški cilj izbrali Radovljico, kjer se bo 20. in 21. odvijal že 11. Festival čokolade, največja čokoladna prireditev v naši državi. A to je lahko le priročen povod, da obiščemo očarljivo staro mestno jedro, ki velja za eno najlepših v Sloveniji. Ko boste že tam, nkakor ne smete prezreti Lectarske delavnice, Čebelarskega muzeja in Mestnega muzeja, srednjeveškega obrambnega jarka in trga pred cerkvijo z razstavo o razvoju mesta. Tu najdete še cerkev sv. Petra in obzidje okrog nje, župnijski dvorec, Magušarjevo hišo z lončarsko delavnico, Benedičičevo hišo ter Lekarniški in alkimistični muzej.