Cicido

Julij-avgust 2018

Juhu, Cicido je spet tu!

Matej Sternen: Rdeči parazol

Matej Sternen je bil širokega duha in ustvarjalno radoveden.

slika

O slikarju
Zares dobro se je počutil v evropskih umetnostnih prestolnicah, ki jih je rad obiskoval, na primer Pariz, Firence. Slikarsko akademijo je dokončal na Dunaju, največ časa pa je preživel v Münchnu, ki so ga takrat Slovenci imenovali Monakovo. Tu se je pridružil slovenskim slikarjem v Ažbetovi šoli. Slikanje (ženske) figure in akta mu je bilo pisano na kožo, oba motiva je tudi kasneje najraje slikal. Poletja je preživljal v Ljubljani, kjer se je ustalil po prvi svetovni vojni. Sprva je veliko ustvarjal skupaj z drugimi slovenskimi impresionisti, potem je bil dejaven še kot restavrator in učitelj.

Ogrevanje v Galovi sobi
V Narodni galeriji vas z otroki najprej vabimo v Galovo sobo. Otroci bodo tu lahko iz velikih penastih kock sestavili motiv Sternenove slike Rdeči parazol. Če boste obrnili ploskve kock in sestavili še druge motive, boste prepoznali še nekatere slike Sternenovih sodobnikov – slovenskih impresionistov.

Židan parazol
Ko boste otrokom omenili naslov slike, se bodo najverjetneje spomnili hudomušnega napeva s temi verzi. Kaj pa pravzaprav pomeni židan parazol? Žida je stara slovenska beseda za svilo, saj tudi spominja na nemško Seide, para-sol pa je sončnik in izvira iz francoščine. Svilen sončnik je bil iskan modni dodatek, navadno usklajen z obleko in na začetku 20. stoletja pravi statusni simbol elegantnih dam, tudi v Ljubljani.
Matej Sternen se je v Münchnu zaljubil in poročil s slikarko Rozo Klein. Večkrat jo je portretiral. Morda je prav ona pozirala možu za sliko Rdeči parazol. Več kot očitno pa je, da (tokrat) slikarja niso toliko zanimale (njene) obrazne poteze. Vso pozornost je usmeril v barve, poteze čopiča in igro svetlobe.

Rdeča in zelena
Pritegnil ga je predvsem izrazit, pravimo mu komplementarni barvni kontrast. Vzpostavi se med barvama, ki si ležita v barvnem krogu nasproti. Na ta način se barvi medsebojno poživljata. Rdeče-zeleni komplementarni kontrast je najintenzivnejši in ga v naravi pogosto srečujemo. Radi so ga (seveda tudi druge kontraste)  proučevali slikarji impresionisti.

Na sprehodu spodbudimo otroke, da opazujejo rastlinje in odkrivajo komplementarne kontraste v naravi, potem pa naj doma poskušajo enake barvne kombinacije uporabiti še pri lastnem likovnem ustvarjanju.

Elisa Skvarč

slika

Rebeka Koren

Kristina Preininger, kustodinja v Narodni galeriji

slika

ciciumetnije

Novosti

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.