Ciciban

November 2018

Septembrski Cici nabiralnik in umetnija meseca

V septembrskem Cici nabiralniku si lahko med drugim ogledate umetnijo meseca – otroški likovni izdelek po izboru Cicibanove strokovne sodelavke – likovne pedagoginje Silve Karim. Mogoče najdete v Cici nabiralniku kako znano ime? Zagotovo pa boste našli veliko lepih risb, slik, grafik … katerih avtorji so šolski otroci.

Pošljite nam tudi vi  – od doma ali iz šole – zapise izvirnih otroških pesmic in pravljic, poročila o uspelih projektih, najlepše likovne izdelke … Izbrano umetnijo meseca nagradimo z lepo knjigo.

Naš naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ciciban, 1536 Ljubljana; za Cici nabiralnik ali ciciban@mkz.si.

Umetnija meseca

slika
Ptice na žici, Maks Kobal, 2. r., likovna tehnika: kombinirana, OŠ Col, mentorica: Veronika Tihelj Bajc

Jesen prihaja. Poglej, koliko pisanih ptic se je zbralo na žicah med dvema stebroma električnega daljnovoda! Le v katero južno deželo bodo odletele?

Drugošolec Maks je ptice odtisnil kar s prstom, ki ga je pomočil v barvo. Nastale so pisane pike. Potem je vsem tem pikam s flomastrom dorisal noge in še kakšno podrobnost. S temi nožicami je imel Maks prav zares dosti dela … Nastala je barvita slika, ki deluje veselo in igrivo.

Za umetnijo čestitamo Maksu Kobalu, ki obiskuje Osnovno šolo Col. Za mentorstvo čestitamo tudi njegovi učiteljici Veroniki Tihelj Bajc.

Maks dobi knjigo Dr. Seussa Muc Kapuc (MKZ 2018).

Iz Cici nabiralnika

Jež po poti, miš nasproti

Jež po poti,
miš nasproti,
vsak na svojo stran hiti.

Jež pogleda
miš debelo:
»Kam pa tebi se mudi?«

Miš je tiho, 
jež je tiho,
ta tišina ju splaši.

Jež se zvije,
miš se skrije,
prav nič več se ne zgodi.

Veronika Lorenzutti, 3. razred

 

Šaljiva pesem o Matiji Mataja

Matija Mataja, ki hruške prodaja, 
se je udaril v prst in šel je v Trst.
Tam je veliko vode, ki bode ga v noge, 
noge mu smrdijo, da vse kure omedlijo. 
Tam je baba, zraven nje pa žaba
in postrv, ki muho je požrl,
ker mu ni bila všeč, izpljunil jo je preč,
ta muha je bla suha, 
tam je gospodinja, ki se s tem ne strinja.
Matija Mataja razbil je glinast lonec,
zato je pesmi konec.

Dora, 7 let

 

Veter na starem gradu

Nekega počitniškega dne sem se zbudila zgodaj zjutraj. Hitro sem stekla po stopnicah navzdol v dnevno sobo, da bi se igrala z bratom Jernejem. Medtem ko sva sestavljala železnico, je mama pripravila zajtrk: kruh z maslom in medom ter kakav. Skupaj smo pozajtrkovali. Dopoldne nas je poklicala Ivica in povabila na sprehod skupaj z bratrancem Jonom. Najprej nisem hotela iti, a nato sem se odločila, da grem. 

Z avtom smo se vozili do začetka poti ob Beli, nato smo šli po strmi poti navzgor. V gozdu je bilo zavetje, zato smo hitro napredovali. Kmalu smo prišli do strelne line v grajskem obzidju. Želeli smo iti še v notranjost gradu. Nismo vedeli, da je tam tok vetra tako močan. Bila sem prva v vrsti in kar naenkrat me je sunek vetra premaknil. Zaletela sem se v skalo in se udarila v koleno. Ostale pa je veter tako zaustavil, da so se poskušali čim prej obrniti in poiskati zavetje. Ko me je mama reševala, ji je odpihnilo kapo. Še dobro, da se je zapletla v grmovje in je ni predaleč odneslo. Ko smo bili vsi na varnem v zavetju, smo popili čaj in pojedli sendvič. Polni novih moči smo se odpravili po hribu navzdol proti avtu.                                 

Po prihodu domov smo pojedli še slaščico in Mirku pripovedovali o naši dogodivščini z vetrom.

Lucija Kete, 2. razred, OŠ Draga Bajca Vipava, Podružnica Vrhpolje, mentorica: Marica Kobal

 

Čudežna krogla

Nekoč so živeli revni oče, mati in dva otroka. Starša sta zelo zbolela. Čez nekaj dni sta umrla. Otroka, ki sta se imenovala Matija in Katarina, sta bila zelo žalostna.                                           
 »Še dobro, da sem mlada,« si je mislila Katarina, medtem ko je kuhala.                                       
»Hej, Katarina!« je zaklical Matija. »Ali bi se šla igrat?« »Ne,« mu je zaklicala Katarina, »kosilo moram pripraviti.« »Ampak Katarina!« je rekel Matija. »Ne,« ga je prekinila Katarina.

Ni minilo dolgo, ko je Katarino začelo skrbeti, kaj dela njen bratec, medtem ko kuha kosilo. Ko se je nekega dne potepala z Matijem po gozdu, je sredi jase našla kroglo, poleg nje pa rožnatosvetlečega jelena z zlatimi rogovi, ki so se bleščali v soncu. Jelen pa je kar naenkrat spregovoril: »Pridi sem in vzemi kroglo. A ne pozabi na čarobne besede. Dobro poslušaj čarobne besede. Če hočeš, da ti pokaže, kaj se dogaja, moraš reči: Kroglica, kroglica, pokaži mi, kaj resnično dogaja se zdaj. Če pa hočeš, da se ustavi, reci tako: Kroglica, kroglica, zdaj pa končaj kazat mi, kaj dogaja se zdaj. In te bo ubogala.«                                                                           
In res, doma je, medtem ko je kuhala kosilo, rekla krogli: »Kroglica, kroglica, pokaži mi, kaj pri bratcu dogaja se zdaj.« In res je pokazala, kako bratec nabira rože in jih nese k mami na grob, na očetov pa je dal vrtnico. Sestra se je skoraj zjokala, ko je videla vse to v krogli. Potem pa je rekla: »Kroglica, kroglica, zdaj pa končaj kazat mi, kaj dogaja se zdaj.« In to se je ponavljalo. Tako je bila srečna.

Čez nekaj let sta si oba ustvarila svojo družino. O tem sta pripovedovala še naprej in čarobno kroglo sta zakopala. Zakopana je na sredini pod mojo hišo. Kdove, ali jo bo kdo našel.

Lucija Kete, 2. razred, OŠ Draga Bajca Vipava, Podružnica Vrhpolje, mentorica: Marica Kobal

 

Na smučanju

Nekega dne, nekega sončnega dne je bila nedelja. Odločali smo se, ali bi odšli na smučanje v torek, 23. januarja 2018. Vsi so se strinjali, razen mene. Nazadnje sem en dan razmišljal, a sem le prišel do zaključka, da grem tudi jaz.                                                                                         

Naslednji dan sem se zbudil ob šesti uri. Uredil sem se za na sneg in še enkrat preveril pancerje, smučke in palice. Ob sedmih smo odšli na pot. Potovali smo eno uro in pol, a smo le prišli do cilja. Vzeli smo vsak svoje smučke in oblekli kombinezon. Razen Brigite, stričevega dekleta, ki je imela svoj bord. Trenira že deset let. Zelo dobra je v tem. Stric Janez pa trenira približno eno leto. Jaz, Jernej, pa sem si obul pancerje, si nadel smučke na pancerje in potem vzel iz avta še svoje palice.                                                                                                                        

Odšli smo po hribu in kupili karte. Midva, Janez in Jernej, sva šla najprej na ravnino. Karte sva nastavila na stroj s tekočim trakom. Drugi pa so odšli na vlečnico. Ko sva prišla do vrha, sva se spustila. Najprej me je naučil ustavljati, potem zavijati. Nazadnje sva šla na vlečnico, ki so jo ustavili zaradi mene, ker sem padel. Hitro sem se pobral. Potem sva hitro naredila tri kroge in čakala, da pridejo še ostali. Ko so prišli, smo imeli malico. Po malici smo naredili selfi in potem še nekaj krogov. Ko so skoraj ustavili tekoči trak, sem se spustil še zadnjič in odsmučal hitro vožnjo. Tata je rekel, da vozim dvajset kilometrov na uro.                                                  

Skoraj se je že stemnilo, ko smo odšli do avta in se preoblekli. Med potjo smo jedli čips. Bilo je zelo lepo. In tu se je zgodba za nas končala.

Jernej Ferjančič, 2. razred, OŠ Draga Bajca Vipava, Podružnica Vrhpolje, mentorica: Marica Kobal

 

Čudežna žoga in gol

Živel je reven mož, ki je imel sina Miha. Nista imela hrane, zato sta odhajala v mesto. Tam sta hodila od hiše do hiše in prosila za hrano.                                                                                   
Nekega dne pa je prišel poštar, ki je prinesel škatlo, na kateri je pisalo »Za Miho!« Miha se je tega zelo razveselil, saj je vedel, da je zanj. Odprl je škatlo in v njej zagledal žogo. Takoj je vprašal očeta, če lahko gre v mesto na igrišče, kjer bi se igral z novo žogo. Očka mu je seveda dovolil, saj je hotel Mihu dobro. Po prihodu v mesto je zagledal plakat, na katerem je pisalo: »Vabljeni na preizkus nogometnih sposobnosti. Najboljšega čaka nagrada v višini tri tisoč evrov.« Ko je Miha to prebral, je takoj pohitel k očetu in mu povedal, kaj je izvedel v mestu. Oba sta se zelo razveselila. Oče je takoj vzel denarnico, v kateri je imel ravno dovolj denarja, da ga prijavi na nogometni preizkus.                                                                                                 

Na dan nogometnega preizkusa sta se zbudila zelo zgodaj. Hitro sta pojedla zajtrk ter se uredila za preizkus. Pozneje sta se usedla v avto in odšla. S seboj sta imela tudi žogo, ki jo je dobil Miha po pošti.

Ko sta prišla na preizkus, se je Miha odpravil k drugim tekmovalcem. Malo pozneje se je odpravil v čakalnico za nastop. Bil je tretji po vrsti, zato ni dolgo čakal. Ko je bil na vrsti, se je z žogo pomaknil na sredino igrišča in si v mislih zaželel: »Žoga, mimo vseh igralcev zdaj, v gol se spravi prav takoj.« Da bi prišla nazaj pa: »Žoga, pridi k meni zdaj, pred mojo nogo ustavi se, v tem trenutku da si tu.« To je Miha povedal po tiho, ampak dovolj naglas, da ga je slišala žoga. Žoga je takoj poletela v gol, kakor je bilo naročeno. Miha je ugotovil, da se mu je izpolnila želja in da je žoga čarobna. Potem je hitro rekel: »Žoga, pridi k meni zdaj, pred mojo nogo da si tu.« Sodniki so bili navdušeni. Govorili so si: »Žoga, ki leti sama.« Vsi so bili navdušeni. Miha in njegov oče sta se razveselila.                                                                                          

Pozneje sta odšla domov s tri tisoč evri. Tako sta si olajšala življenje in živela sta srečno do konca svojih dni.

Jernej Ferjančič, 2. razred, OŠ Draga Bajca Vipava, Podružnica Vrhpolje, mentorica: Marica Kobal

 

SLIKA
Mravljišče; Nika Bokan, 2. r., likovna tehnika: monotipija; OŠ Janka Padežnika Maribor, mentorica: Branka Meznarič

SLIKA
Žirafa, Pia Požar Tomšič, 1. razred, likovna tehnika: barvni svinčniki, Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

SLIKA
Barka, Mark Trebec, 2. r., likovna tehnika: kolažni tisk, OŠ Košana, mentorica: Marija Mršnik

SLIKA
Otroci se igrajo, Veronica Sione, 1. r., likovna tehnika: Lavirana risba s trsko – lužilo in akvarel, OŠ Ludvika Zorzuta, Bračan – občina Krmin (Brazzano - Cormons), mentor: Silvan Bevčar

SLIKA
Športni dan, Alessia Fucilli, 1. r., likovna tehnika: risba s flomastrom in akvareli, OŠ Ludvika Zorzuta, Bračan – občina Krmin (Brazzano - Cormons), mentor: Silvan Bevčar

slika
Znanilke pomladi, Sara Cardone, 2. r., likovna tehnika: praskanka, OŠ Ludvika Zorzuta, Bračan – občina Krmin (Brazzano - Cormons), mentor: Silvan Bevčar

slika
Muce, Ajda Tratnik, 1. r., likovna tehnika: barvni svinčniki, OŠ Col, mentorica: Smiljana Krapež

slika
Hiša, Nek Mrevlje Mervič, 1. r., likovna tehnika: žgana glina, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica: Tina Šušmelj

slika
Hiša, Tian Kerševan, 1. r., likovna tehnika: žgana glina, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica: Tina Šušmelj

slika
Ptica; Tara Farazin, 2. r., Likovna tehnika: kolažni tisk, OŠ Janka Padežnika Maribor, mentorici: Nevenka Pušnik in Marjana Šauc

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

slika

Novosti

 

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.