Zanimivosti in praktični nasveti

slika

 ♦ Ste vedeli, da je neprijeten ustni zadah lahko povezan z mandeljni oziroma z drobnimi belimi čepki v njih?

Nasvet — Znebite se drobnih belih čepkov v njih!       

»(…) Če uživate v filmčkih na youtubu, ki so že krepko na meji gnusnega, si lahko tudi tam ogledate različne tehnike iztiskanja, zraven pa še nekatere ekstremne primerke takih čepkov. No, to seveda ni za tiste s šibkim želodcem.

Obstajajo pa še druga domača sredstva proti tonzilarnim čepkom. Nekateri ljudje večkrat na dan grgrajo slanico, drugi prisegajo na surovo kislo zelje, spet tretji trdijo, da se čepkov v vdolbinicah pri mandeljnih povsem znebimo, če ne uživamo mlečnih izdelkov. Nobeden od teh predlogov sicer ni znanstveno dokazan. (…)«
 

♦ Kako se lahko izognete črevesnim vojnam z antibiotiki?       

Nasvet — Izbirajte meso iz ekološke pridelave!  

»(…) V nekaterih državah zunaj Evropske unije tako rekoč sploh ni nadzora nad tem, koliko antibiotikov dobijo klavne živali. EU je šele leta 2006 prepovedala dodajanje antibiotikov v živinsko krmo zaradi ›povečevanja učinkovitosti‹. Povečevanje učinkovitosti v zvezi s tem med drugim pomeni zmožnost živali, da v prenapolnjenih in nesnažnih hlevih ne pogine zaradi okužb. To zmožnost lahko izvrstno povečujemo z antibiotiki. Živali z ekoloških kmetij lahko dobivajo zelo omejene količine antibiotikov — in če je ta meja presežena, se blago prodaja kot ›normalno meso‹, brez biocertifikata. . (…)«

♦ Ste vedeli, da so napadi volčje lakote lahko tudi posledica intolerance za fruktozo?

Nasvet — Ne preobremenjujte črevesja z določenimi živili!

»(…) Dolgotrajna prikrita intoleranca za fruktozo lahko torej dejansko povzroča tudi depresivno razpoloženje — to spoznanje je v zdravniške ordinacije prišlo šele v najnovejšem času. Če pojemo približno pet hrušk ali osem banan ali šest jabolk na dan, to pomeni preobremenjenost črevesja za več kot polovico ljudi. Morali bi razmisliti o količinah, ki jih zaužijemo. Tudi številni solatni prelivi, kupljeni v supermarketih ali restavracijah s hitro prehrano, danes vsebujejo fruktozno-glukozni sirup. Tudi zato je domača priprava hrane bolj zdrava. (…)«

ZANIMIVOSTI

Čarobno črevesje ilustracija

♦ Dobre bakterije delajo dobra dela

»(…) Znanost je že od začetka 20. stoletja slutila, kako pomembne so za nas dobre bakterije. Takrat je na jogurtni oder stopil nobelovec Ilja Iljič Mečnikov. Opazoval je bolgarske hribovske kmete, ki so bili pogosto stari tudi čez sto let, a še vedno čili in zdravi. Mečnikov je domneval, da je skrivnost njihove dolgoživosti v usnjenih malhah, v katerih so prenašali mleko svojih krav. Kmetje so premagovali dolge razdalje, njihovo mleko pa se je med potjo spremenilo v kislo mleko ali jogurt, še preden so prispeli domov. Prepričan je bil, da tako dolgo živijo zaradi rednega uživanja tega bakterijskega izdelka. V svoji knjigi Podaljšanje življenja je zagovarjal mnenje, da bi ob dobrih bakterijah lahko živeli mnogo bolje in dlje. (…)«
 

 ♦ O prehranjevanju brez mesa

slika

»(…) Želja po prehranjevanju brez mesa in brez težav s pomanjkanjem potrebnih snovi pa je vendarle težja, kot si marsikdo predstavlja. Rastline namreč izdelujejo druge beljakovine kakor živali in pogosto nekaterih aminokislin uporabljajo tako malo, da njihove beljakovine imenujemo ›nepopolne‹.

Če potem iz njihovih aminokislin skušamo izdelovati svoje beljakovine, bomo v verigi napredovali samo toliko, dokler nam ne bo katera aminokislina pošla! Napol izgotovljene beljakovine se potem preprosto razgradijo, na kar jih polulamo kot majhne kisline ali kako drugače recikliramo. V fižolu manjka aminokislina metionin, riž in pšenica (in z njo tudi sejtan) nimata lizina, koruzi manjkata kar dve, lizin in triptofan. To sicer ni že kar dokončno zmagoslavje mesoljubcev nad ljudmi, ki mesa ne jedo: vegetarijanci in vegani morajo hrano le pametno kombinirati, pa je. Na primer fižol nima metionina, zato pa ogromno lizina — pšenična tortilja s slastnim fižolovim namazom zagotovi telesu prav vse aminokisline, ki jih potrebuje za svoje izdelovanje beljakovin. Primanjkljaje lahko izravnamo, tudi če jemo jajca in sir. V mnogih deželah ljudje že stoletja povsem intuitivno uživajo točno take obroke hrane, ki se smiselno dopolnjujejo: riž s fižolom, testenine s sirom, nekvašen kruh s humusom ali opečenec z arašidovim maslom.

Teoretično takšno kombiniranje niti ni potrebno prav v istem obroku, zadošča že uživanje raznovrstne hrane v celotnem dnevu (čeprav je taka kombinacija pogosto celo povsem koristen navdih, kadar nimamo kake oprijemljive ideje, kaj naj pravzaprav skuhamo). Poleg tega nekatere rastline vsebujejo zadostne količine vseh potrebnih aminokislin: take univerzalke so soja, kvinoja pa tudi amarant (ščir), spirulina (iz morske alge), ajda in semena oljne kadulje (chia). Tofu zato že kar upravičeno slovi kot mesni nadomestek — toda s pomembnim pridržkom: nanj se čedalje več ljudi odziva z alergijami. (…)«

Komentarji

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

slika

Pridružite se nam na Facebooku!

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-novice Mladinske knjige

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.