Barok na Slovenskem

  • vrhunska predstavitev 32 mogočnih baročnih spomenikov: opisi, zgodovina, legende o nastanku
  • več kot 140 izjemnih barvnih fotografij, od tega 23 dvostranskih
  • okrasni ščitni ovitek

slikaRazkošna monografija predstavlja bujen razcvet umetnosti, ki je v 17. in zlasti v 18. stoletju zajela cerkve, gradove, mesta in vasi, doline in hribe ter doživela najbujnejši razcvet v zgodovini tega prostora. Rojstvo in razcvet baroka sta odprla Ljubljano in celotno deželo v svet in okrepila mestno in deželno samozavest. Dragocena novost te knjige so celostne interpretacije spomenikov, njihovih arhitekturnih, kiparskih, slikarskih in drugih plasti.

 

Poleg razvoja in razcveta baroka na Slovenskem knjiga izjemno predstavlja tudi takratne družbene razmere in živahno umetniško dogajanje.

Knjiga temelji na več kot desetletnih raziskavah dveh zavzetih poznavalcev baročne umetnosti pri nas: dr. Metode Kemperle, izredne profesorice za umetnostno zgodovino na ljubljanski Pedagoški fakulteti, in dr. Luka Vidmarja, znanstvenega sodelavca Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Vrhunske fotografije je prispeval priznani fotograf Marjan Smerke.

Prelistajte nekaj strani

 

Ali ste vedeli?

  • … da so pri obnavljanju cerkva v 17. stoletju so velikokrat darežljivo pomagali deželni stanovi in pomembni plemiči. Ti so bili namreč sprva večinoma protestanti, leta 1628 pa so se morali dokončno spreobrniti v katolištvo, če niso bili pripravljeni zapustiti svojih posesti in oditi v izgnanstvo. S finančnim podpiranjem gradnje in opreme cerkva so dokazovali svojo zvestobo vladarju in Katoliški cerkvi.
     
  • ... da je bilo med letoma 1738 in 1810 samo na Štajerskem na novo postavljenih ali prezidanih več kot sto cerkva. Najverjetneje na Dunaju izšolani mariborski arhitekt Jožef Hoffer, ki je svojo kariero začel konec tridesetih let 18. Stoletja, je na Štajerskem vpeljal povsem izviren tip štirilistne cerkve, ki je bil večkrat uspešno uresničen, najlepše pa v romarski cerkvi na Sladki Gori (1743–1754).
  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Pridružite se nam na Facebooku!

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-novice Mladinske knjige

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.